Mentorica se predstavi:

Prihajam s Štajerske, natančneje iz turističnega Podčetrtka. Zadnjih osem let pa živim s partnerjem v Kotljah. Že od malega so mi bili tuji jeziki tudi kot hobi, ne samo obvezno učenje. Tako sem se vpisala na študij angleškega jezika v Mariboru. Glede na to, da je bil študij dvopredmetni, je bil moj drugi predmet sociologija. Kombinacija teh dveh je bila dobra izbira, kot moja družabnost – sociologija in moj hobi – jeziki. Prosti čas preživljam v naravi, ukvarjam se s svojim psom, potujem, hodim v hribe, plešem in počnem stvari, ki me razveseljujejo.

Kaj pa je v bistvu angleščina?

Je globalni svetovni jezik, ki je razširjen po celem svetu. Velja za najbolj razširjen priučeni jezik, saj ga govori že več kot 1,5 milijarde ljudi. Po razširjenosti spada uradno na drugo mesto, kot materin jezik pa je tretji po vrsti. Angleščina ni le jezik, ampak nuja, ki je pomembna in nas spremlja v vsakem obdobju našega življenja, in prav je, da se pobliže srečamo z njim.

Kje si dopolnjujete svoje znanje?

Danes se moraš znajti sam. Tako gledam angleške programe, berem literaturo in članke, uporabljam jo na potovanjih, komuniciram z bivšimi sošolci anglistike. Veliko mi koristi splet, kjer lahko preko webinarjev (web+seminar=webinar) poslušaš v živo seminarje različnih tem večinoma ameriških in angleških univerz. Tudi če zamudiš ali nisi kaj razumel na webinarju, si ga lahko zavrtiš nazaj in poslušaš ponovno.

Webinar je pomembno informacijsko sredstvo v svetovnem spletu, ki omogoča neposredno komunikacijo z udeleženci kjer koli in kadar koli in je med drugim tudi odličen pripomoček za izobraževanje.

Kako ste zašli med mentorje na U3ŽO?

Že v začetku delovanja U3ŽO v letu 2013 se mi je ponudila priložnost sodelovanja in sem se želela preizkusiti tudi pri poučevanju starejših 50+. Danes je velik problem zaposlitev mladih in zato tudi nimam stalne zaposlitve. Opravljala sem že prekarna, avtorska in javna dela preko MOCIS-a. Ni mi bilo težko, veliko sem že sodelovala v izobraževalnih programih, kjer so bili ljudje različnih starosti. Delo je pestro, različne poglede pridobiš, marsikaj se tudi naučiš zase in tako se tudi ustvarijo določene prijateljske vezi. Želim nadaljevati mentorstvo tudi v prihodnje.

Zakaj se je v jeseni življenja dobro učiti ali utrjevati prav angleščino?

Angleščine se ni mogoče izogniti, saj jo srečaš skoraj na vsakem vogalu. Tudi ko greš v tujino, je dobro poznati kakšne angleške besede zaradi sporazumevanja. Današnji upokojenci tudi uporabljajo moderno tehnologijo, kot so pametni telefoni, internet, računalniki, kjer moraš poznati vsaj nekaj osnov angleščine. Pa tudi z znanjem lahko pomagajo vnukom pri domačih nalogah in tako slišijo reči'' moja babica/dedi pa je car''. Sporazumevate se lahko s sorodniki v tujini, razumete angleške filme in pesmi, berete literaturo. Z uporabljanjem obnovljenega ali novega znanja angleščine si tako razgibate možganske celice, kar pa je še najbolj pomembno.

Kako bi opredelili znanje angleščine v odnosu starejši–mlajši?

Včasih ni bila angleščina najbolj samoumevna in ponujena kot prvi tuji jezik v šoli. Prevladovali so nemščina, francoščina, srbohrvaščina, tako so prišli starejši v stik z njo v službi oz. šele v poznejših letih. Mladi pa imajo možnost učenja angleščine že v vrtcu, zato je znanje tega jezika veliko bolj razširjeno. Mislim pa, da so udeleženci U3ŽO veliko bolj kritični do svojega znanja angleščine, ampak večkrat tudi neupravičeno.

Vam je ostal v mislih kakšen nevsakdanji dogodek?

Poudarila bi, da sem bila lani zelo ponosna na udeleženko Lizo Krpač, ki je na mednarodnem festivalu za tretje življenjsko obdobje v Velenju tako lepo predstavila našo univerzo in naš študijski program. To je dogodek, ki mi je ostal v spominu, ker je zelo pomemben pri promociji U3ŽO MOCIS SG.

Kaj sporočate ljubiteljem angleščine?

Kar pogumno pri učenju angleščine, pa tudi drugih tujih jezikov. Če povzamem besede velikega Nelsona Mandele, ki pravi '' če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin, če pa se pogovarjaš v njegovem materinem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce''. Tako, kar pogumno z učenjem in ponavljanjem, da se boste tudi vi lahko komu vtisnili v srce.

Sestavila: Zdenka Turičnik