Minila je prva obletnica sprejema Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015─2025, s katero želimo izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja naprej. Resolucija poudarja pomen rednega in zdravega prehranjevanja, ki naj se že pri najmlajših vsak dan začne z zajtrkom. Pri izbiri hrane tako doma kot v vrtcu, v šoli ali na delovnem mestu, naj ima prednost hrana, ki jo je pripravil slovenski pridelovalec ali predelovalec. Hrana, ki je bila pripravljena v bližini, je bolj sveža, hranljiva, s polnejšim okusom, ima pa lahko tudi manj dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa.
Prehranske navade oblikujemo v otroštvu
Prehranske navade, ki se oblikujejo v otroštvu in mladostništvu, vplivajo na način prehranjevanja in s tem tudi na zdravje v kasnejšem življenjskem obdobju. Hrana ima psihosocialni pomen, saj sta izbor hrane in odnos do nje povezana z izkušnjami in zgledi v zgodnjem otroštvu. Prav zato je vključevanje zajtrka v zgodnjem otroštvu ključnega pomena, saj je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. »Zajtrk naj bi bil polnovredno sestavljen ter čim bolj pester in bogat z barvami in okusi, da bo spodbudil naše zanimanje. Osnova so polnovredna ogljikohidratna živila, ki dajo energijo za delo in ugodno vplivajo na zmeren dvig glukoze v krvi, kar podaljšuje občutek sitosti. Z dodatkom kakovostnega beljakovinskega živila se še dodatno izboljša reševanje umskih nalog, pozornost ter spomin,« poudarja dr. Matej Gregorič z NIJZ in dodaja: »Če temu dodamo še kos sezonske zelenjave ali sadja iz naše bližine, lahko še dodatno izboljšamo hranilno kakovost obroka«. Za zajtrk lahko preprosto pripravimo različne kaše z mlekom ali navadnim jogurtom, ki jim dodamo narezano sveže sadje. Uporabimo lahko tudi polnovredne vrste kruha, ki jih obogatimo s skutinimi namazi z dodatkom zelišč, pustega mesa ali rib, ter dodamo še kos sezonske zelenjave ali sadja.
Več mladostnikov redno zajtrkuje, manj je čezmerno hranjenih in debelih
Podatki o prehranjevalnih navadah mladostnikov, zbrani v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC, 2002─2014), so razveseljivi, saj se je v zadnjih letih povečal delež mladostnikov, ki vsak dan redno zajtrkujejo. Trend zadnjih let kaže, da redno zajtrkuje skoraj polovica mladostnikov (45,1 odstotka), pred desetletjem pa je bil delež mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, nižji (39,4 odstotka). Razlike so opazne v spolu, saj s starostjo upada delež deklet, ki zajtrkujejo, in v starosti (zajtrkuje večji delež 11-letnikov kot 15-letnikov).
Žal pa se od dnevnih obrokov še vedno najpogosteje opušča zajtrk. Ob opuščanju zajtrka otroci za jutranje psihične in fizične obremenitve nimajo dovolj energije, saj je zjutraj nivo glukoze v krvi prenizek. Poudariti je potrebno, da so tudi možgani precejšnji porabniki glukoze in težko je slediti pouku, ki zahteva aktivne miselne procese, pozornost in pomnjenje. Nenazadnje organizem otroka potrebuje energijo, še preden se prične pouk.
Za otroke, ki ne zajtrkujejo, predstavlja prvi obrok dopoldanska malica, ki bi po Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih moral biti zgolj premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom. Ker je še vedno veliko otrok, ki ne zajtrkujejo, so dopoldanske malice v šolah energijsko prebogate.
Otroci in mladostniki, ki redno zajtrkujejo, imajo bolj kakovostno prehrano, ki je bogata z vlakninami in revna z maščobami ter praviloma bolj ustrezen ritem prehranjevanja, kar pomeni, da se ustrezno prehranjujejo preko celega dne in izpuščenih obrokov ne nadomeščajo zaradi sladkih in slanih prigrizkov. »S tem seveda lažje vzdržujejo priporočeno telesno maso,« pravi mag. Simona Mušič z NIJZ in ugotavlja: »Opuščanje zajtrka raziskave povezujejo z večjim pojavom čezmerne telesne mase med mladostniki in povečano telesno maso v odrasli dobi.« Na uspešnost ukrepov nakazuje tudi zmanjšanje deleža čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov (11- in 15- letnikov) prvič po letu 2010, čeprav je ta delež (17,1 % mladostnikov v letu 2014) še vedno visok.
Načrtovanje prehrane v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja
Navada rednega zajtrkovanja se pridobiva v otroštvu, njeni sadovi pa trajajo celo življenje. Tega se zavedajo tudi vzgojno-izobraževalne inštitucije, kjer vrtci že v svojem rednem programu, osnovne šole pa glede na potrebe otrok, ponujajo kakovostno sestavljene zajtrke, ki jih usklajujejo s strokovnimi usmeritvami.
V Sloveniji je prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih organizirana in zakonsko urejena. Ob upoštevanju smernic zdravega prehranjevanja velja za učinkovit korektor pogosto slabih prehranskih navad otrok. Prehrana v vrtcih in šolah ima dolgo tradicijo, kjer se strokovno osebje, ki načrtuje in pripravlja obroke, trudi, da so vsi ponujeni obroki pravilno sestavljeni po načelih prehranskih priporočil.
»Pri organizaciji prehrane se po zakonu upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki nudijo strokovne usmeritve za izvajanje načrtovanja prehrane v zavodih«, je povedala Tea Kordiš z NIJZ in dodala: »Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravljamo nove, prenovljene smernice, ki bodo za uporabnika še bolj uporabne in praktične in se bodo dopolnjevale s spletnim portalom Šolski lonec, kjer je na enem mestu zbrana vsa trenutno veljavna področna zakonodaja, uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse.«
Tradicionalni slovenski zajtrk uspešno izvajamo že več let
Ugotavljamo, da so za doseganje postavljenih ciljev izjemno pomembna stalna, večletna opozarjanja in osveščanja, za otroke in mladino pa so pri tem pomembne tudi zanimive spremljevalne dejavnosti, ki prispevajo k njihovi vključenosti in motivaciji. Spreminjanje utečenih navad in vedenj poteka po značilnem zaporedju, kjer posameznik najprej spreminja odnos, mišljenje in šele nato konkretno vedenje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je opravil vrednotenje izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se dotika procesov, izdelkov in v omejenem obsegu tudi širših vplivov. V letu 2015 je bil s pomočjo medresornega in partnerskega sodelovanja uspešno izveden že peto leto zapored, kar kaže tudi na to, da je projekt dober povezovalni mehanizem različnih inštitucij in resorjev na nacionalni ravni. »Izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka so naše vzgojno-izobraževalne institucije nadgradile in obogatile z množico različnih partnerskih mrež in didaktičnih pristopov,« povzema evalvacijo Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ.
V tujini je bil Tradicionalni slovenski zajtrk predstavljen tudi kot primer dobre prakse.
