Letos mineva petnajsto leto odkar so se koroške klekljarice povezale in ustanovile sekcijo Lipa ter pričele aktivno širiti lepoto čipkarske umetnosti in prenašati svoje dragoceno znanje na mlajše rodove.
O svojem delu so zapisale: »Šestnajst se nas dobiva enkrat tedensko, čipko ustvarjamo z veseljem in zagnanostjo. Svoje izdelke razstavljamo, podarjamo, največ pa jih izdelamo za svoje potrebe. Razstavljamo po raznih krajih Slovenije in tudi v tujini. Se pa še vedno izobražujemo na delavnicah in krožkih, saj ima klekljana čipka nešteto novih možnosti tehnik.«
Tokrat so na svojo jubilejno razstavo povabile tudi svojo nekdanjo članico Marijo Rudolf, priznano ustvarjalko keramike, ter akademsko slikarko Vido Slivniker, ki sta se jim pridružili s svojimi enkratnimi izdelki. Marija Rudolf z nežnim, skoraj čipkastim porcelanom, Vida Slivniker pa s svojim prekrasnimi slikami. O avtoricah in njunih delih je na otvoritvi spregovorila umetnostna zgodovinarka in kritičarka Milena Zlatar.
Klekljanje se je na slovenskih tleh rodilo v Idriji in bilo najbolj razširjeno na Žirovskem, kjer prihodnje leto obeležujejo že 110. obletnico klekljanja. Verjetno so ga tja prinesle žene strokovnjakov rudarjenja, ki so prihajali v tiste kraje na delo. Ni pa to edino področje v Sloveniji, kjer se izdeluje klekljana čipka. Pravzaprav se klekljarice združujejo v društva po celi Sloveniji, a najštevilčnejše društvo klekljaric je prav koroško, saj šteje preko 100 članic.
V naših krajih so dame začele klekljati pred triindvajsetimi leti, ko jih je s to umetnostjo »okužila« Marija Apohal. Po osmih letih so se združile v sekcijo LIPA, ki letos torej praznuje 15. obletnico obstoja. Od 9 članic, ki jih je takrat, leta 2000, štela sekcija Lipa, so danes zrasle v skupino šestnajstih klekljaric, ki imajo vedno odprta vrata za nove članice.
Več o tem je na otvoritvi razstave povedala vodja sekcije Lipa, Terezija Kordež: »Ko smo se daljnega leta 2000 odločile, da se bomo družile ob punklju, nisem pomislila, da bomo vztrajale kar 15 let. In to še vsekakor ni konec! Smo same upokojenke, razen ene članice. Skupaj imamo kar veliko let, vendar nas to druženje pomlajuje in nam zares veliko pomeni. Ob ustvarjanju čipke zares uživamo. Predvsem takrat, ko je izdelek končan, ko vidimo našo ustvarjalnost in natančnost v izdelku. Takrat smo zares srečne!«
Ustvarile so premnogo čudovitih čipk in s svojimi krasnimi izdelki popestrile razstave doma na Ravnah, v Sloveniji in v tujini. Še vedno se izobražujejo in hodijo na delavnice v Idrijo in še kam.
Obiskovalce ter cenjene klekljarice je na otvoritvi razstave pozdravila tudi direktorica Koroške osrednje knjižnice mag. Irena Oder. Prisluhnili smo tudi Miri Časar, predsednici Društva klekljaric Koroške. Časarjeva je omenila, da Ravenske klekljarice sodelujejo pri veliko slovenskih dobrodelnih projektih. Njihove čipke so vtkane v klekljane prte za Lurd, za cerkev Marije Pomagaj na Brezju, v strunjanski prt, s klekljanjem taborniškega znaka so se leta 2014 odzvale tudi na akcijo slovenskih tabornikov; goloba miru je sklekljala Lucija Petrušič in z njim sodelovala pri sklekljanih 70 tridimenzionalnih golobih, ki so predstavljali 70 let miru od konca 2. svetovne vojne. In še več takšnih in podobnih dosežkov so dosegale naše klekljarice. Čipka Marjane Počanič krasi Muzej čipk v Vologdi v Rusiji, najbolj aktivna članica in vodja skupine pa je leta 2002 zmagala na natečaju Združenje slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke. Sodelovala je na mednarodni razstavi Presenetljiva čipka v Rigi, v Latviji, in na razstavi Slovenije na kongresih OIDFE (mednarodne organizacije za klekljano čipko, katere članica je) v Caenu v Franciji in Adelaidi v Avstraliji.
Kulturni program je z lepo zapeto pesmijo popestrila vokalna skupina Deteljica.
Razstava bo na ogled do 16. oktobra 2015.
