Na njej so predstavljena izbrana dela akademskega slikarja Stanislava Makuca, ki je na ALUO v Ljubljani leta 2014 diplomiral iz slikarstva pri prof. Zmagu Lenárdiču in trenutno končuje magistrski študij slikarstva pri prof. Bojanu Gorencu. Njegovo delo na likovnem področju zajema ustvarjanje podob, njihovo sopostavitev v dialog in polje različnih pomenov, umetniških praks in asociacij. Skozi fragmente, spomine, izginjanja se tematika nanaša tudi na aktualno družbeno problematiko.
Dr. Karla Oder, muzejska svetnica je na otvoritvi povedala o ustvarjalnosti fabriških delavcev: »Tovarniški delavci so že v preteklosti razvijali svojo individualno in kolektivno ustvarjalnost zunaj tovarniških hal. Njihovo delovanje na področju kulture je raznoliko, obsega glasbeno, gledališko, likovno in druge kreativne dejavnosti. Železarna Ravne je spodbujala umetniško ustvarjalnost s slikarskimi kolonijami, v katerih je med letoma 1970 in 1988 v tovarni in njeni okolici ustvarjalo 130 likovnikov, akademskih slikarjev in samoukov iz celotne Slovenije in tudi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Podprla je mednarodni kiparski simpozij Forma viva, kjer so kiparji iz različnih držav sveta med leti 1964 in 1989 ustvarili 30 jeklenih skulptur, ki dajejo pomemben pečat mestu Ravne na Koroškem in Mežiški dolini. Pod naslovom Ustvarjalnost fabriških delavcev bodo predstavljene različne kreativne ustvarjalnosti posameznikov in skupin, ki si eksistenco zagotavljajo z delom v industriji, v tovarni, fabriki. Zvrstile se bodo razstave in predstavitve del različnih umetniških zvrsti. Stanislav Makuc si je eksistenco zagotavljal v Rudniku svinca in cinka v Mežici in se nato predal svetu umetnosti, ki ga nam predstavlja z razstavo likovnih del pod naslovom Sledi«.
Aleksandra Čas, umetnostna zgodovinarka pa je avtorja čudovitih del predstavila skozi besede: »Pred nami je avtorski izbor del, ki so nastala v zadnjem letu Makučevega ustvarjanja. Že izbor, ki ga opravi avtor sam, nam nekaj pove o njem, njegovem razpoloženju, dojemanju stvarnosti. Zato nas po tej razstavi tudi s tem na nek način popelje že umetnik sam.
Ni ravno običajno, da se že na začetku svoje umetniške poti nekdo tako striktno preda določeni tehniki, v tem primeru je to kolaž, ki izhaja iz fr. besede coller in pomeni lepiti. Lepiti in s tem ustvariti sestavljanko iz različnih materialov in oblik, ki podajo povsem novo obliko/formo. Uporaba te tehnike je pomenila dramatičen preboj nad oljnim slikarstvom v zgodnjem 20. stoletju in je bila med umetnostnimi pojavi pionirska novost. Umetniški kolaž lahko vključuje izrezke iz časopisov, razne trakove, delčke barvnih ali ročno izdelanih papirjev, izseke in dele drugih umetniških del, fotografije, vse to pa je prilepljeno na izbrano podlago, ki to omogoča. Stanko Makuc gre pri tem svojo pot, sledi sicer osnovni shemi, vendar jo v svojem razvoju umetniškega jezika po informelsko nadgrajuje do skrajnih tehničnih zmožnosti, z razliko, da se odkloni od ene oblike in s tem ustvari novo, pri tem pa ohrani ustvarjalno spontanost.
Kot si je upal pred leti pogumno stopiti na neko novo, negotovo pot, si upa novih pristopov tudi v tehničnem pogledu. In prav je tako. Njegova dela tako 'doživljamo kot fragmente spomina', ki je najvišja vrednost uma, kot je dejal avtor spremnega besedila, tudi sam umetnik in teoretik, Milan Marin. Makučev opus je po njegovem prikaz likovno-tehničnih postopkov, ki jih dosega z večslojnim obdelovanjem nosilne površine, kar pušča sledi, saj si material zapomni vsako dejanje in ponudi bogastvo likovnih učinkov. Zato lahko tudi naslov razstave razumemo v dveh pomenih, v tehničnem in motivnem, saj s fotografskimi izseki podob stenskih poslikav iz španske Altamire stopi na sled najzgodnejših pričevalcev ustvarjalnosti v zgodovini likovne umetnosti, medtem ko v tehničnem smislu sledi ustvarja zavestno, tudi z uporabo lepilnih trakov v kombinaciji z barvo. Oboje, barva in oblika ter njun odnos v kolažnem slikarstvu pa sta credo Makučevega dosedanjega dela.
Poleg tega je umetnik s svojim delom tudi pričevalec svoje stvarnosti in ogledalo vsakokratne družbene refleksije. Temu sledijo tudi nekatera od tukajšnjih del, ki problematizirajo sodobno tematiko. Kolaž fotografij z motivi iz vsakdanjega življenja dopolnjujejo črke, besede in besedila, ki so pridana z namenom avtorske sporočilnosti dojemanja sedanjosti.
Dela Stanka Makuca so s tem tudi družbeno angažirana, saj nagovarjajo vsakega posameznika, ki lahko z lastnimi dejanji kroji ne samo lastno, pač pa tudi družbeno prihodnost«.
Prisluhnili smo tudi avtorju razstave akademskemu slikarju Stanislavu Makucu.
Program je popestrila Ana Zoja Dobnik na harmoniki.
Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2016.
