Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 23.01.2017

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije bo spet nastajala megla.
-12°C | 2°C
torek, 24.01.2017
-10°C | 1°C
sreda, 25.01.2017
-12°C | 2°C
četrtek, 26.01.2017
-10°C | 1°C
Opozorila
Nedelja, 22.1.2017 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-12°C
2°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Dogodki

Naj bo naša hrana varna - od kmetije do mize


DOGODKI

| |
07.04.2015      10:44
A A

Naj bo naša hrana varna - od kmetije do mize



Deli:

7. april - Svetovni dan zdravja 2015

NAJ BO NAŠA HRANA VARNA - OD KMETIJE DO MIZE

Zagotavljanje varne hrane med prednostnimi področji predloga nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025

 

Ljubljana, 3. april 2015 - Letošnji Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posvetila varni hrani. Varna, zdravju koristna, lokalno in trajnostno pridelana hrana je ključno izhodišče, na katerem gradimo zdrave prehranjevalne navade prebivalcev. Zato je Ministrstvo za zdravje varno hrano postavilo med prednostna področja predloga Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki bo predstavljen na Nacionalnem posvetu o varnosti živil. S celovitim pristopom želimo izboljšati prehranske navade prebivalcev Slovenije in povečati njihovo telesno dejavnost med vsemi starostnimi skupinami, od najzgodnejšega živjenjskega obdobja do pozne starosti. Tako lahko zaustavimo trend naraščanja prekomerne telesne teže, zmanjšamo število kroničnih nenalezljivih bolezni in posledično tudi stroške zdravstvenega sistema. Pomembna dodana vrednost tega celovitega pristopa je v povezovanju in doseganju sinergij med že sprejetimi strategijami drugih resorjev, na področju zagotavljanja varne in zdravju koristne hrane, s poudarkom na lokalni trajnosti oskrbi in povečevanju samooskrbe, predvsem Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje posameznika. Za zagotavljanje varnosti živil je bistveno, da so vsi členi v živilski verigi - od njive do vilice - natančno opredeljeni, nadzorovani in obvladovani, pri tem pa vsi deležniki v živilski verigi dosledno izpolnjujejo svoje pristojnosti in odgovornosti. Osveščanje javnosti o zdravem načinu prehranjevanja in varnem rokovanju s hrano pa je pomembno tudi za vsakega posameznika, saj se s tem lahko izognemo številnim obolenjem, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujemo prebivalcem, da tudi v domačem okolju upoštevajo osnovna higienska načela.

Za varno hrano lahko veliko naredimo sami, če upoštevamo pet temeljnih ukrepov:

  • Skrbimo za čistočo (umivanje rok, kuhinjskih površin in opreme).
  • Ločujemo kuhana in surova živila.
  • Hrano ustrezno toplotno obdelamo.
  • Hrano hranimo pri ustrezni temperaturi (pod 5 ali nad 60 ºC).
  • Za pripravo hrane uporabljamo varno vodo in surovine.

 

Na voljo je tudi video Pet korakov za varno hrano.

 

 

 

 

 


Hrana, ki ni varna, povzroča številne bolezni in tudi smrti

Večina prebivalcev sveta bo vsaj enkrat v življenju zbolela zaradi bolezni, ki je posledica uživanja neustrezne vode ali hrane. Zato je tako zelo pomembno, da uživamo hrano, ki ni kontaminirana z nevarnimi povzročitelji bolezni (virusi, bakterije, paraziti), s strupi ali kemikalijami. »S hrano se lahko prenaša več kot 200 bolezni. Samo zaradi driske vsako leto umre milijon in pol otrok. Zato je pomembno, da uporabniki že v izhodišču za pripravo hrane uporabljajo varno vodo in živila. Neustrezna hrana lahko povzroči akutno bolezen, v nekaterih primerih tudi smrt, lahko pa vodi v kronične težave. Prisotnost strupov ali težkih kovin lahko med drugim povzročata nevrološke motnje in raka. Posledice uživanja nevarne hrane so praviloma hujše pri dojenčkih, nosečnicah, bolnih in ostarelih,« je povedal vodja Urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša in dodal: »Zaradi globalizacije je varnost hrane postala zelo kompleksna. Do onesnaženja hrane lahko pride kadarkoli v procesu pridelave na farmi oz. kmetiji, pri zakolu ali žetvi, med obdelavo, skladiščenjem, transportom in distribucijo. Zaradi daljših predelovalnih verig, zapletenih distribucijskih mrež in novih načinov prodaje (npr. spletna prodaja) je informiranje potrošnikov in umik živil lahko zelo kompleksen in otežen tudi v Sloveniji.« SZO si zato prizadeva za zmanjšanje bremena bolezni zaradi nevarne hrane in pri tem sledi tri ključna področja dela:  zagotavlja znanstvene dokaze za ukrepanje na celotni živilski verigi, spodbuja medsektorsko sodelovanje, komunikacijo in zagovorništvo ter pomaga pri razvoju in krepitvi celostnih sistemov za prehransko varnost.

 

Varnost živil je za javno zdravje in za vsakega posameznika, od rojstva pa do pozne starosti, izrednega pomena. Bolezni, ki se prenašajo s hrano, so najbolj pogosto rezultat uživanja živil, ki vsebujejo patogene mikroorganizme ali kemikalije. »Škodljivi učinki na zdravje ljudi zaradi hrane, ki ni varna, so lahko kratkoročni ali dolgoročni, lahko pa se izrazijo šele pri potomcih. Nekatere kemikalije se namreč nalagajo v telesnih tkivih, kjer zakasnjeno škodljivo delujejo na zdravje. Zato je zelo pomembno, da se nekatere  ukrepe za zagotavljanje varne hrane ciljno usmeri  v populacijske skupine, kot so otroci, nosečnice, doječe matere, alergiki, posamezniki s kroničnimi presnovnimi boleznimi, ki so na določene snovi v hrani lahko bolj občutljive. Tudi ko zbolijo, pri njih bolezen praviloma traja dalj časa in z več zapleti,« je opozorila namestnica direktorja NIJZ Ada Hočevar Grom in dodala: »Najbolj pogosta klinična slika bolezni, ki se prenašajo s hrano, vključuje bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, pogosto pa se lahko izrazi tudi z drugimi simptomi. Običajno gre za kratkotrajne bolezni brez trajnih posledic. Vse pomembnejši  pa so vplivi prehranjevalnih navad in premalo gibanja na razvoj kroničnih bolezni - bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni in različnih vrst raka, kar pa ima dolgoročne posledice tako za vsakega posameznika, kot za družbo kot celoto.« Dejanska incidenca okužb s hrano ni znana in je po vsej verjetnosti bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav, saj prijave zajemajo samo tiste obolele osebe, ki poiščejo zdravniško pomoč. Med bakterijskimi povzročitelji  črevesnih nalezljivih bolezni so pri nas po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami  in patogenimi E.coli.

 

Področje varnosti hrane ostaja na evropskem in nacionalnem nivoju predmet stalne budnosti, raziskovanja in povezovanja različnih deležnikov. Gre za področje, ki je dobro podprto z evropsko in nacionalno zakonodajo. Tudi v  Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 je zagotavljanje varne hrane eno od pomembnih prednostnih področij. Dobro sodelovanje med vlado, strokovnimi institucijami, proizvajalci in potrošniki je ključ pri zagotavljanju varne hrane. V Sloveniji smo že doslej vzpostavili dobro sodelovanje med inštitucijami, ki so na tem področju pristojne, ki ga bomo v prihodnje še izboljšali in na ta način zagotovili varnost in zdravje potrošnikov.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Občina Ravne na Koroškem? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Občina Ravne na Koroškem
Občina Ravne na Koroškem
GAČNIKOVA POT 5
Tel:(02) 821 60 00
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
22.01.2017
Danes ni dogodkov.
28.01.2017 | Tečaji in delavnice
Prižgi svojo Lučko
28.01.2017 | Tečaji in delavnice
Prižgi svojo Lučko

Bodite prvi pri oddaji mnenja.