Logo MojaObčina.si
DANES
11°C
5°C
JUTRI
18°C
5°C
Oceni objavo

Govor ob spominski slovesnosti ob 70-letnici poboja sedmih talcev pri Sv. Neži

Prisrčen pozdrav vsem zbranim na prireditvi v spomin talcem pri Sv. Neži. Posebej želim  pozdraviti svojce padlih, ki ob spominu na svojce doživljajo največjo bolečino.

 

Z odgovornostjo sem sprejel povabilo predsednika ZB Ravne g. Večka za nagovor na današnji spominski prireditvi v spomin umorjenim partizanom in, žal, celo otrokom. Med dosedanjimi govorci so bili večinoma  sorodniki padlih, ki  so z nagovori delili svojo bolečino  z  udeleženci spominskih srečanj. Le oni poznajo občutke in  bolečino ob izgubi svojcev, ostali smo jim s prisotnostjo lahko samo v oporo.

 

In, seveda, bi moral biti pogum partizanov in  žrtev okupatorja vsem nam v opomin in vzor pripadnosti domovini in Slovenstvu.

 

Že v času Karantanskih knezov na Gosposvetskem polju smo bili Slovenci in Korošci začetniki demokracije in  vzor pripadnosti narodni identiteti in kulturi. V Sloveniji in na Koroškem smo pognali globoke korenine, gojili domoljubje in preživeli vsa vihrava in kruta zgodovinska obdobja.

V teh obdobjih smo preživeli in ohranili slovenski jezik, narod in kulturo. Tukaj na stičišču dveh narodov in kultur smo bili venomer na udaru  velikih in mogočnih, ki so nas zaničevali in so nas želeli podrediti. V bližini so se odvijali pomembni zgodovinski dogodki, ki so omogočili ohranitev slovenstva in naših korenin. Z majniško deklaracijo, ko je Dr. Korošec na Dunaju  izrekel znamenite besede ŽAL JE PREPOZNO in s taborom leta 1918 v Šentjanžu pri Dravogradu, smo si zagotovili ohranitev slovenstva in  severne meje. Boj za severno mejo sta s pomočjo zavednih Korošcev iz Mežiške doline nadaljevala General Maister in Franjo Malgaj.

V času druge svetovne vojne so se zavedni Slovenci v težkih pogojih uprli sovražnikom. Okupator je želel izbrisati slovenski narod in kulturo in je grobo in nasilno izseljeval zavedne slovenske družine v taborišča, od koder se mnogi niso vrnili. Na Koroškem so se zavedni partizani skupaj z domoljubi spopadli s sovražnikom, ki je, žal, tudi s pomočjo pete kolone s partizani in zavednimi Slovenci kruto in zverinsko obračunaval, čemur so priča poboji družin, požigi kmetij in druga grozodejstva.

 

Na tak način se je 12. januarja 1945 po božičnih in novoletnih praznikih  končala zadnja  pot Ivana Menarta - Čiča, Alojza Kavtičnika - Toma, Pavla Stropnika, Ferdinanda Gostenčnika - Brka in njegovega sina Ferdinanda, Andreja Kotnika - Juričevega Drejčka in neznanega partizana.

 

Posebej kruta je usoda najmlajših, komaj sedemnajstletnih fantov, Ferdinanda Gostenčnika in  Juričevega Drejčka, ki se je iz Šoštanja, kjer se je učil za sodarja, namenil domov na Dobrije. Družine ni našel, ker je bila izseljena v taborišče in v Savinjsko dolino. Drejček se je  kot kurirček pridružil partizanom in zaradi izdaje so ga Nemci skupaj z ostalimi zajeli na Jurčkovi domačiji pod Uršljo goro in odpeljali v zapor v Dravograd in nato na morišče. Po globokem snegu in mrazu so morali otovorjeni pešačiti mimo svojih domačij in sosedov na mesto zločina. Premraženi kurirček Drejček si je po večurnem pešačenju zaželel kos kruha, a mu je gestapovec zabrusii: »Ti  ne boš več potreboval kruha.«

 

In kolona sedmih talcev je nadaljevala pot do morišča, kjer smo se danes zbrali v njihov spomin.

Ob vseh navedenih zgodovinskih dejstvih in grozodejstvih je nepojmljivo izkrivljanje zgodovine, ko nekateri potomci pete kolone skušajo sprevračati zgodovino in razvrednotiti boj zavednih Slovencev v različnih obdobjih zgodovine. V ospredje postavljajo svoje zasluge ob osamosvojitvi Slovenije in pozabljajo na žrtve, ki so se borile za ohranitev slovenskega naroda v preteklosti.

Tudi na gospodarskem področju mnogim sebičnežem ni mar za našo zgodovino. Polastiti si želijo Slovenijo, s svojo sebičnostjo in egoizmom izčrpavajo gospodarstvo s prelivanjem milijard na račune v davčne oaze. In sedaj, ko je gospodarstvo na tleh, bodo privatizirali izčrpanja podjetja.

 

Njihova sebičnost in egoizem sta uničila veliko podjetij, povzročila izgube delovnih mest in s tem oslabila državo, ni jim mar za našo zgodovino, kulturo in narodno identiteto. Gradijo svoje imperije, izčrpavajo gospodarstvo, mlade pa pehajo v brezno brez perspektiv in na delo v tujino. Tem pohlepnežem moramo to preprečiti.

 

Priložnost dajmo mladim in tistim, ki postavljajo v ospredje enakomeren razvoj Slovenije.

 

Korošci smo veliko žrtvovali za domovino, se borili za severno mejo in za ohranitev naše identitete v različnih zgodovinskih obdobjih. Ne smemo dovoliti, da je nekaterim uradnikom v Ljubljani malo mar za Koroško, da smo od nekaterih pozabljeni in da nas potiskajo na obrobje brez povezav in perspektiv.

 

Spoštujmo vse, ki so se borili za domovino, nehajmo se deliti na vaše in naše, ozrimo se v prihodnost in vsi skupaj  prispevajmo k razvoju in rasti Koroške in Slovenije. Dovolj je bilo žrtev in trpečih, dovolj je opominov in krutih spominov.

 

Poslanec DZ

Danilo Anton Ranc

Pri Sv. Neži, 11. 1. 2015

Oglejte si tudi