Praznovanje je v najboljši družbi koroških tabornikov potekalo na velikem travniku in v objemu prostranega gozda, na nadmorski višini 1037 metrov pod Uršljo goro. Podelili so številna priznanja Zveze tabornikov Slovenije za pomoč pri organizaciji taborniških akcij in drugih aktivnostih, ki so pripomogle k še boljšemu delovanju izredno velike skupine tabornikov.

Najvišje odličje, zlati znak, je prejel Rok Franc. Tako je bil po več kot tridesetih letih zlati znak ZTS spet podeljen v Mežiški dolini. Rok je ob prejemu zlatega odličja povedal: »Pa ni to za mene, to je za vse gozdovnike na dolgi poti, da smo kjer smo zdaj! Papir zbledi, značka se zgubi, spomini pa ostanejo, naj še dolgo odmeva pesem naša. Tam ob ognju našem si sežemo v roke, plamen neugašen nam je srce ...«

Kot so zapisali na ustavnem občnem zboru OKJ februarja 1960. leta: »Biti član odreda Koroških jeklarjev pomeni biti mlad, živeti z naravo, se učiti in pridno delati. Pa ne samo to, taborniško življenje oblikuje človekovo osebnost, terja iznajdljivost, sposobnost za premagovanje osebnih problemov in nauči človeka razumeti tudi druge ljudi«.