V Idriji so za vpis idrijske dediščine živega srebra na Unescov seznam dediščine kandidirali skupaj s španskim rudnikom živega srebra Almadén in nominacija je uspela. Na zasedanju UNESCO Odbora za svetovno dediščino v St. Peterburgu je bila v soboto 30. 6. 2012 sprejeta odločitev, da se predlagana dediščina vpiše na Seznam svetovne dediščine. Ocenjeno je bilo, da nominirano območje izpolnjuje pogoj izjemne univerzalne vrednosti oz. celovitosti in avtentičnosti.
Utemeljitev temelji na dejstvu, da sta bila Almadén in Idrija dva najpomembnejša svetovna rudnika za pridobivanje živega srebra, da sta bila zgodovinsko povezana in da sta skupaj ohranila raznoliko in edinstveno industrijsko in tehnično dediščino v zvezi s pridobivanjem živega srebra in oba ustrezno predstavljata različne vidike »kulture živega srebra« tako v tehniškem, industrijskem in gospodarskem kot tudi v splošno kulturnem, urbanem, socialnem in ekološkem smislu. Idrija in Almadén sta v novem veku pomembno sooblikovala svetovno zgodovino. V teh dveh rudnikih pridelano živo srebro se je v južnoameriških rudnikih srebra in zlata od srede 16. stoletja uporabljalo v procesu amalgamacije za pridobivanje teh žlahtnih kovin. Zlato in srebro se je kot bogastvo vračalo v Evropo in tukaj spodbujalo razvoj gospodarstva ter omogočalo razcvet znanosti, umetnosti oz. kulture nasploh.
Na Seznam vpisana dediščina v Idriji zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: živosrebrovo rudišče, podzemne rove in jaške, vhodne stavbe, skladišče živega srebra in žita, upravne stavbe, topilnico, stanovanjske hiše, šolske zgradbe, cerkve, poti po katerih se je živo srebro tovorilo v svet… Med vsem vsekakor na prvem mestu velja izpostaviti Antonijev rov, v muzej urejeno idrijsko podzemlje, nadalje grad Gewerkenegg, v katerem domuje najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine, jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, idrijsko kamšt – črpalno napravo z velikim lesenim pogonskim kolesom iz leta 1790, topilnico, klavže, vodne pregrade, ki so služile za plavljenje lesa, imenovane tudi slovenske piramide, rudniško žitno skladišče in rudniško gledališče, idrijsko rudarsko hišo, staro mestno jedro itd.
