Odvijala se je namreč tradicionalna slavnostna akademija, ki jo že dolga leta ob zaključku Kuharjevih dnevov kot spomin na Kuharjev rod prirejajo v Kotljah. Spomin na Kuharje še vedno živi v ljudeh pod Uršljo goro. Pa niso bili samo bratje, bila je tudi sestrica Ana, ki pa je že v rani mladosti umrla. Poleg najstarejšega brata, pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, je bil še Lojz, široko razgledan človek in vizionar, vpet v takratna pomembna zgodovinska dogajanja in duhovne premike. Alojz je končal pet fakultet, pridobil dva doktorata in bil v svojem času najbolj izobražen Korošec, žal v Jugoslaviji krivično prezrt in zamolčan. Najmlajši brat Avgust je bil strokovnjak za področje racionalizatorstva in varstva pri delu ter dolgoletni urednik Koroškeg fužinarja. Ivan Kuhar, za domače Anza, je bil razgledan in zaveden kmet. Ker so se ostali bratje zgodaj raztepli po svetu, je Ivan ostal edina pomoč materi in očetu. Ostal je doma, pomagal pri bajti in istočasno osebno in politično zorel. Žal so ga, še ne štiridesetletnega, nemški policisti ustrelili v globači v bližini domačije.
V kulturnem programu, ki ga je moderirala in pripravila Bojana Verdinek, ki je v uvodu pozdravila cenjenega gosta, nastopajoče in obiskovalce, so sodelovali učenke in učenci folklorne skupine OŠ Kotlje, ki so se predstavili z igro Nekoč. Prežihovi zgodbi iz mladinske knjige Solzice pod naslovom Prvi maj smo prav tako prisluhnili skozi otroški glas, saj so dramatizacijo na odru odlično predstavili učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca. Danilo Vušnik je prebral recital, prisluhnili pa smo še pesmi in kitari …
Seveda pa je bil rdeča nit dogajanja slavnostni govornik Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist in politik, ki je spregovoril Prežihu, kot ga vidi sam.
Čudovit in pester kulturni program ob zaključku Kuharjevih dnevov je z osebno anekdoto, ki je nasmejala občinstvo v dvorani, zaključil prav spoštovani gost in letošnji slavnostni govornik Tone Partljič.
Organizator prireditev v mesecu oktobru je bilo Kulturno društvo Kotlje s sekcijami in soorganizatorji posameznih prireditev – Koroškim pokrajinskim muzejm, Krajevno skupnostjo Kotlje in drugimi hotuljskimi društvi.
