Zgodnje opuščanje šolanja prinaša izzive tako na individualni kot na socialni ravni, ima dolgoročne posledice in državam povzroča velike stroške.

Cilj mednarodne Euroguidence konference je bil osvetliti strukturne razloge za pomankljivost izobraževalnega sistema in opuščanja rednega šolanja kot tudi izzive povezane s tranzicijo med šolanjem in delom. Petra Goran iz Evropske komisije je predstavila smernice na področju problematike osipništva. Poudarila je, da namerava Evropa do leta 2020 v vseh državah članicah celotno pristopiti do tega problema in vključiti tako preprečevanje osipa že v šolah, povezati starše, nevladne organizacije, svetovalne službe in
druge deležnike, ki bi lahko kakorkoli pripomogli k preventivi ali kurativi zgodnjega opuščanja šolanja. V državah članicah želijo spraviti osip pod deset odstotkov.

Prof. Frank-Olaf Radtke iz Univerze v Frankfurtu je poudaril, da izpad iz šolskega sistema ni samo problem posameznika, ampak je odgovornost tudina izobraževalnem sistemu, ki je konformističen in ni narejen za
posameznika, ki odstopa od povprečja.

V petih različnih delavnicah smo se udeleženci podrobneja posvetili temi osipništva. Sama sem se udeležila praktične delavnice, kjer smo se postavljali v situacije, kako je, ko ostaneš nekje zunaj sistema, s
kakšnimi občutki se takrat soočaš in kakšne so možne rešitve.

Med samim potekom delavnic in predavanj so se udeleženci lahko na tržnici dobrih praks in programov seznanili z dobrimi praksami in projekti, ki že obstajajo. Tako smo predstavili naš program PUM (Projektno učenje za mlajše odrasle), ki je namenjen prav mladim, ki so že izpadli iz šolskega sistema in niso zaposleni.  Odziv udeležencev je bil velik, saj šole in druge organizacije intenzivno iščejo nove načine dela z mladimi.