Pot nas je vodila najprej v RIŽARNO pri sv. Soboti, nekdanjo luščilnico in sušilnico riža. Po kapitulaciji Italije so bili  od 1943 do 1945 v njej nacistični zapori s krematorijsko pečjo. Spominsko obeležje je od leta 1965 državni spomenik. Sledil je ogled ene največjih evropskih SINAGOG in nato štirih točk, ki povezujejo Trst z Radovljico. Najprej je bil to NARODNI DOM, obnovljeno stavbo arhitekta Maksa Fabianija, ki  so jo požgali fašisti in je tedaj v njej preminil slovenski planinec in lekarnar Hugo Roblek. Videli smo ŽUPNIJSKO CERKEV SV. ANTONA, v kateri je   pridigal Radovljičan, teolog  Anton Fister. Bronasti kip JAMESA JOYSA na Rusem mostu nas je spomnil na Borisa Furlana, kasneje  pravnika in univerzitetnega profesorja  v Ljubljani. Umrl je v Radovljici, o njem pa je novelo Joyseov učenec napisal Drago Jančar. Nazadnje pa smo na poti radovljiških sledi obiskali še prelepo zasebno ŠKOFOVSKO KAPELO, ki sta jo  opremila arhitekt Ivan Vurnik in njegova žena Helena.

Sprehod po mestu je  odkrival še mnoge lokacije, ki dajejo Trstu značilno podobo in šarm, od Zoisove palače, trgovske hiše Maksa Fabianija, preko Trga zedinjenja Italije, mimo ostankov rimskega gledališča do gradu in katedrale na Griču sv. Justa, kjer se je življenje mesta pravzaprav začelo.

Verena Štekar-Vidic