Idrija, najstarejše slovensko rudarsko mesto, leži na drugem največjem nahajališču živosrebrove rude na zemeljski obli. Njen nastanek je povezan z odkritjem samorodnega živega srebra davnega leta 1490. Naslednjih 500 let je idrijsko zgodovino in usodo njenih ljudi krojilo prav živo srebro. Proizvodnja te kovine je potekala v maloštevilnih rudnikih, med katerimi sta bila dva največja Idrija v Sloveniji in Almadén v Španiji, zato je upravičena trditev, da sta pomembno sooblikovala svetovno zgodovino. Rudnika sta bila gospodarsko povezana, danes sta zaprta, oba pa v veliki meri ohranjata edinstveno dediščino, s katero predstavljata različne vidike »kulture živega srebra«  tako v tehniškem, industrijskem in gospodarskem kot tudi splošnokulturnem, urbanem, socialnem in ekološkem smislu. Pot od ideje oz. pobude za vpis idrijske rudniške dediščine na Unescov seznam je bila dolga in naporna. A vloženo delo se je obrestovalo. Julija 2012 je bila »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija« vpisana na ta prestižni seznam kulturnih dosežkov vsega človeštva. Proces vpisa nam je na muzejskem večeru v petek, 11. 12., nadvse zanimivo predstavila direktorica Mestnega muzeja Idrija, članica in nekaj časa tudi vodja delovne skupine za pripravo nominacije,

Ivana Leskovec.

Pripravil: Mestni muzej Radovljica