Logo MojaObčina.si
DANES
17°C
4°C
JUTRI
22°C
6°C
Oceni objavo

Zaključna ekskurzija U3ŽO MOCIS Slovenj Gradec

Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje v Slovenj Gradcu, ki deluje v okviru MOCIS-a, so svoje študijsko leto zaključili prav na zanimiv in družaben način. Že tretje leto zapored je krožek ''Odkrijmo lepote naše domovine'' organiziral ekskurzijo pod vodstvom aktivne mentorice Mire Časar. Iz Slovenj Gradca smo se odpravili v četrtek, 12. maja 2016 v osrednji del Slovenije. Morda so zjutraj koga zmotile dežne kaplje, zato avtobus ni štel popolne zasedbe, a kljub temu nam radovednosti po še neznanem ni manjkalo.
Prvi postanek naše poti je bil kraj Vače pri Litiji, kjer nas je sprejela klepetulja, ga. Anka iz družinskega gledališča Kolenc. Za začetek so nas pogostili s čajem in kavo, za potico iz orehov in rozin pa je poskrbela U3ŽO. V igri je norček Jani iz gledališča Kolenc nadaljeval s predstavitvijo vasi Vače, ki je znana po predzgodovinskih najdbiščih. V okolici je bilo izkopanih več kot 2000 grobov iz železne dobe, kar jih uvršča med največja grobišča v srednji Evropi. Za pokopališčem v Vačah se nahajajo fosilne morske obale, saj jo je morje prekrivalo pred 22 milijoni leti. Najdeni fosili so školjke, spužve, raki, zobje morskih psov. V vasi so vidni tudi ostanki fosilne morske obale. Situla (je bronasto vedro okrašeno s posebno tehniko iz zunanje strani) iz Vač je najstarejši staroslovenski simbol iz obdobja 5. stoletja pred našim štetjem. Originalno situlo hranijo v narodnem muzeju v Ljubljani. Silhuete figur vaške situle so upodobljene na nekaterih slovenskih osebnih dokumentih. V bližini kraja je vas Slivna, kjer je geometrično središče Slovenije (GEOSS), ki je težiščna točka države, če si jo predstavljamo kot geometrijski lik. Projekt GEOSS je bil zasnovan leta 1981 na pobudo takratnega župana Litije Dernovška. Na pomniku oz. spomeniku so vklesani verzi današnje himne, označene strani neba, zemljepisne koordinate, v nesposredni bližini je zasajena lipa – simbol slovenstva, zastave in slovenski grbi. Vse to simbolizira središče Slovencev.

Drugi postanek smo imeli tudi pri Litiji in to na gradu Bogenšperk, ki je lepo obnovljen in je zaradi svoje zgodovine eden najpomembnejših renesančnih kulturnih spomenikov Slovenije. Grad je pozidan na skali in je ena od zanimivosti je tudi globok vodnjak, izklesan v živo skalo. V 17. stoletju ga je kupil baron Janez Vajkad Valvasor in ga obnovil ter opremil. V njem je imel grafično delavnico in knjižnico. Valvasor je bil Slovenec po domovini in Evropejec po duhu in je bil izbran za člana Kraljeve akademije v Londonu. S knjigo ''Slava vojvodine Kranjske'' je imel ogromno stroškov, zato je bil prisiljen grad prodati. Tako so postali tudi drugi lastniki gradu. Eden izmed zadnjih je bila rodbina Windischgratz, ki so zapustili grad leta 1943. Po letu 1972 so začeli grad obnavljati. Pred vhod v grad so postavili spomenik Valvasorju. V prenovljenem gradu so muzejske zbirke kot Valvasorjeva delovna soba, Valvasorjev pogled v naravo, ljudske noše, vraževerje in čarovništvo, poročna dvorana, park z lipovim drevoredom, Valvasorjev grb, tiskarski stroj …

Tretji postanek smo imeli v Stični, ki je znana po cisterijanskem samostanu Stična. Uvrščamo ga med najstarejše na današnjem slovenskem ozemlju in je edini cisterijanski, ki še deluje. Cistercijani nosijo bel habit s črnim škapulirjem. Glavni moto ''Ora et Labora'' (moli in delaj) velja kot način življenja v vseh benediktinskih samostanih še do danes. Eden najbolj znanih patrov v Sloveniji je bil tukajšnji cisterijan, poznavalec zdravilnih rastlin, pater Simon Ašič. Začetki samostana segajo v 12. stoletje, ki je postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. V 15. stoletju so tu nastali Stiški rokopisi. Samostan je skozi stoletja spreminjal podobo, tako tu najdemo sledove romantike, gotike in nazadnje baroka. Vse do danes pa se je ohranil znameniti križni hodnik in redovna cerkev. Samostan je danes zavarovan kot nepremičnina spomenika državnega pomena in pomeni pomembno versko središče. V kraju Stična pa se že desetletja odvijajo različne kulturne prireditve.

Zadnji postanek je bila Turistična kmetija Grofija v zaselku Vir pri Stični, kjer smo bili lepo sprejeti v kevder na degustacijo likerjev in drugih dobrot. Glavna jed v restavraciji  je bila prijetno topla domača enolončnica, ki je bila kot naročena po celodnevnem bolj hladnem in mokrem vremenu. Domačija ima več kot 200-letno tradicijo in je spomeniško varovana, saj stoji na mestu enega najpomembnejših evropskih arheoloških najdbišč iz železne dobe, starega 3000 let.

To je bila res ekskurzija v pravem pomenu besede, saj je bil dan zapolnjen z izredno množico informacij, kot že dolgo ne, in odšli smo domov še bogatejši in polni novih vtisov.

                                                                                        Za U3ŽO SG zapisala: Zdenka Turičnik

Oglejte si tudi