Organizator: ČD Fran Lakmayer Preddvor
Vstopnina: Vstop prost
ČD Fran Lakmayer Preddvor
Čebelarji smo se letos, 23. aprila podali v Prekmurje in Prlekijo, rojstno deželo našega predsednika društva. Povabili smo tudi čebelarje društva Poljane-Gorenja vas. Z njimi se na strokovnih ekskurzijah družimo že nekaj let zapored in se skupaj prav odlično počutimo. Izbrali smo si prekrasen,sončen dan z bujno pomladno vegetacijo, ki je bila na vrhuncu cvetenja - skratka rajski čas za čebele in oglede.
Med vožnjo smo se seznanili z zanimivostmi krajev, mimo katerih smo se peljali in krajev, ki smo jih nameravali obiskati. Najbolj zanimive pa so bile razlage o delu s čebelami, pa tudi razne dogodivščine, ki so jih doživeli čebelarji prevaževalci pri svojem čebelarjenju.
Prvi postanek je bil v čebelarskem muzeju Krapje, kjer sta nas lastnika čebelarja gostoljubno sprejela in nam predstavila star čebeljnak, ki izvira iz konca 19. stol. osmerokotne oblike s strešno lino za svetlobo in dovod zraka. V njem so postavljeni panji, ki se že desetletja ne uporabljajo več, pa ogromno zanimivih čebelarskih pripomočkov, ki jih mladi čebelarji prav gotovo ne poznajo.
Pot smo nadaljevali s kratkim postankom v mlinu v Veržeju, ob čudoviti reki Muri, se na kratko seznanili z njeno vlogo v tem delu Slovenije v preteklosti in sedaj in z njeno biotsko raznovrstnostjo. Zaradi svoje izjemnosti je povodje reke eden najbogatejših ekosistemov v Srednji Evropi.
Naslednji obisk je bil namenjen čebelarstvu Šemen v Melincih in sicer čebeljnaku s 40 panji, ki je namenjen apiterapiji. Gospod Štefan sicer čebelari s 600 panji, jih prevaža in pridobiva vse vrste medu. Dve uri, ki smo jih preživeli ob njegovem predavanju in strokovnih razlagah načina dela s čebelami, tudi o zatiranju varoje, pokušini svežega cvetnega prahu direktno iz panjev in različnih medov in medenih pijač, sta prehitro minili.
Še bi ostali, pa nas je čas pregnal v Odrance, v vas, ki je skozi stoletja znana po pridelavi ajdove kaše. Tržili so jo po vsem svetu. O Odrancih kroži anekdota, da so jih ameriški astronavti našli tudi na luni,ko so prodajali kašo. Da spoštujejo tradicijo, pa priča njihov grb, ki ima zlate stope in tri zlate kroge. Stopa je lesena priprava s katero so odstranjevali trši ovoj ajdovih zrn, trije krogi pa ponazarjajo ajdovo kašo. Res domiselno in pohvale vredno.
Mi smo si ogledali njihovo znano novo odransko cerkev, se seznanili s težavami ob gradnji in v njeni notranjosti občudovali 200 m2 fresk, delo akademskega slikarja Staneta Kregarja.
Čakalo nas je še pozno kosilo pri Brenholcu v Jeruzalemu,še enem kraju Prlekije, kjer je svet bogate kulinarike,vrhunskih vin,vijugastih terasastih goric, bogate kulturne dediščine, gostoljubnih ljudi in ne nazadnje rajskih razgledov, kakor iz sanj.
In sledila je vožnja domov z željo, da jo naslednje leto spet mahnemo po čebelarskih potem po prelepi Sloveniji.
Med vožnjo smo se seznanili z zanimivostmi krajev, mimo katerih smo se peljali in krajev, ki smo jih nameravali obiskati. Najbolj zanimive pa so bile razlage o delu s čebelami, pa tudi razne dogodivščine, ki so jih doživeli čebelarji prevaževalci pri svojem čebelarjenju.
Prvi postanek je bil v čebelarskem muzeju Krapje, kjer sta nas lastnika čebelarja gostoljubno sprejela in nam predstavila star čebeljnak, ki izvira iz konca 19. stol. osmerokotne oblike s strešno lino za svetlobo in dovod zraka. V njem so postavljeni panji, ki se že desetletja ne uporabljajo več, pa ogromno zanimivih čebelarskih pripomočkov, ki jih mladi čebelarji prav gotovo ne poznajo.
Pot smo nadaljevali s kratkim postankom v mlinu v Veržeju, ob čudoviti reki Muri, se na kratko seznanili z njeno vlogo v tem delu Slovenije v preteklosti in sedaj in z njeno biotsko raznovrstnostjo. Zaradi svoje izjemnosti je povodje reke eden najbogatejših ekosistemov v Srednji Evropi.
Naslednji obisk je bil namenjen čebelarstvu Šemen v Melincih in sicer čebeljnaku s 40 panji, ki je namenjen apiterapiji. Gospod Štefan sicer čebelari s 600 panji, jih prevaža in pridobiva vse vrste medu. Dve uri, ki smo jih preživeli ob njegovem predavanju in strokovnih razlagah načina dela s čebelami, tudi o zatiranju varoje, pokušini svežega cvetnega prahu direktno iz panjev in različnih medov in medenih pijač, sta prehitro minili.
Še bi ostali, pa nas je čas pregnal v Odrance, v vas, ki je skozi stoletja znana po pridelavi ajdove kaše. Tržili so jo po vsem svetu. O Odrancih kroži anekdota, da so jih ameriški astronavti našli tudi na luni,ko so prodajali kašo. Da spoštujejo tradicijo, pa priča njihov grb, ki ima zlate stope in tri zlate kroge. Stopa je lesena priprava s katero so odstranjevali trši ovoj ajdovih zrn, trije krogi pa ponazarjajo ajdovo kašo. Res domiselno in pohvale vredno.
Mi smo si ogledali njihovo znano novo odransko cerkev, se seznanili s težavami ob gradnji in v njeni notranjosti občudovali 200 m2 fresk, delo akademskega slikarja Staneta Kregarja.
Čakalo nas je še pozno kosilo pri Brenholcu v Jeruzalemu,še enem kraju Prlekije, kjer je svet bogate kulinarike,vrhunskih vin,vijugastih terasastih goric, bogate kulturne dediščine, gostoljubnih ljudi in ne nazadnje rajskih razgledov, kakor iz sanj.
In sledila je vožnja domov z željo, da jo naslednje leto spet mahnemo po čebelarskih potem po prelepi Sloveniji.
