V Preboldu decembra oživljamo kino, ki je zaprl svoja vrata konec 90-ih let. Vsako decembrsko nedeljo si bomo lahko v Dvorani Prebold ogledali različne filme svetovne in slovenske produkcije. Filmski program bodo občasno spremljali tudi pogovori s posamezniki, ki so bili v preteklosti aktivno vključeni v delovanje kina.
Kino (o)živi je projekt Občine Prebold, Slovenske kinoteke in Kulturno-umetniškega društva Svoboda
Prebold, katerega namen ni le popestriti decembrsko kulturno dogajanje, temveč narediti prvi korak k ponovnemu delovanju kina v Preboldu.
V zadnjih letih se je v svetu uveljavil trend digitalizacije, tudi v Sloveniji je velika večina kinematografov že digitaliziranih. Na decembrskih projekcijah boste imeli redko priložnost doživeti predvajanje filmov na 35mm traku – kino izkušnja, ki ji bijejo zadnje ure.
Ob dobri obiskanosti projekcij bomo filme predvajali še januarja 2015.
Vsi tuji filmi imajo slovenske podnapise.
Vstopnine ni!
Program
Nedelja, 7.12.
16.00-18.00
Odprta vrata
Ogled razstave v preddverju, dvorane in projekcijske kabine, kratek pogovor z nekdanjima kinooperaterjema.
18.00
Dvoriščno okno
Rear Window, ZDA, 1954, 35mm, 112'
režija: Alfred Hitchcock
Nedelja, 14.12.
16.00 – Kino za mlajše
Želvino osupljivo potovanje
Turtle: the Incredible Journey, Anglija/
Avstrija/Nemčija, 2009, 35mm, 81'
režija: Nick Stringer
18.00
Minuta za umor
Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35mm, 82'
režija: Jane Kavčič
Nedelja, 21.12.
18.00
Dober, grd, hudoben
Il buono, il brutto, il cattivo, Italija/Španija/
Zahodna Nemčija, 1966, 35mm, 162'
režija: Sergio Leone
Nedelja, 28.12.
18.00
Chungking expres
Chung Hing sam lam, Hongkong, 1994,
35mm, 102'
režija: Wong Kar Wai
Javni poziv: Zbiramo kino spomine
Ali hranite fotografije, vstopnice, letake, plakate ali pa bi želeli z nami deliti informacije in zgodbe o zgodovini kina v Preboldu? Svoj košček kino zgodovine lahko prinesete v Dvorano Prebold vsako nedeljo od 17. ure dalje, lahko pa nas tudi pokličete ali pišete vsak dan v tednu.
Čeprav ima kino dolgo zgodovino v Preboldu, prvi projektor za neme filme je bil kupljen že leta 1930, o zgodovini kina ni veliko znanega, dosti materiala pa je bilo s časom tudi izgubljenega. Temu delu lokalne kulturne dediščine grozi nevarnost, da se bo izgubila. S pomočjo krajanov želimo v sklopu projekta Kino (o)živi zato zbrati informacije, pričevanja, zgodbe in drug arhivski material, ki govori o zgodovini kina v Preboldu. Zbran material bomo digitalizirali in arhivirali, z vašim dovoljenjem pa ga bomo vključili v Muzejsko zbirko Prebold skozi čas. V svojo zbirko ga bo vključila tudi Slovenska kinoteka, ki s projektom Kino na Slovenskem raziskuje in želi ohraniti slovensko filmsko dediščino.
Kontakt
Katja Huš
041 394 618
Slovenska kinoteka
01 43 42 505
Kje smo?
Prebold je manjša Občina med Ljubljano in Celjem. Ko prispete v kraj in prečkate most, boste na levi strani v neposredni bližini Gasilskega doma in Trgovine Peternel Tuš videli Dvorano Prebold, v isti zgradbi je tudi Pošta.
Več o Preboldu
Prebold je star tovarniški kraj, kjer je do leta 2004 obratovala ena najstarejših tekstilnih tovarn v Sloveniji (1842). Tekstilna tovarna Prebold (TTP) je v svojih najuspešnejših letih zaposlovala 2000 ljudi oziroma kar dve tretjini vseh občanov. Kraj je še posebej dober primer za raziskovanje prepletenosti razvoja kulturnih dejavnosti z razvijajočo se industrijo, zlasti v povojnem obdobju. Vse kulturne dejavnosti v Preboldu, tudi kino, so bile namreč tesno prepletene z delovanjem TTK; delavsko podporno društvo TTP je že leta 1932 tako pomagalo graditi prvi kulturni dom - Sokolski dom.
Prebold ima dolgo tradicijo kina, ki pa je zamrla skladno z odpiranjem prvega multikina v Celju. Sokolsko društvo, ki je v kraju ustanovil knjižnico, pevski zbor, gledališko in lutkarsko sekcijo, je leta 1930 nabavil kinoprojektor za neme filme in razvil kino sekcijo. Po vojni se je kino prestavil v novo dvorano (sedanja Dvorana Prebold) in kupil nove projektorje (Iskra, 1957, NP-21). Še danes se v prostor nekdanje kinodvorane hranijo stari projektorji. Prebold je tako tudi mikrokozmos, s katerim lahko pripovedujemo o zgodovini kina na Slovenskem, procesu digitalizacije in zamiranju projekcij na filmski trak, s tem pa tudi določenih poklicev ter zgodovinsko specifičnega načina filmskega projiciranja in izkušnje obiskovanja kina.