Iz gline lahko nastane marsikaj! Glina je po vsem svojem izvoru razkrojena kamnina in ima glede na nahajališča različno sestavo. Glina je sestavljena iz ilovice (vezivo) in peska (polnilo), ki nastopa v različnih velikostih. Od sestave je odvisno, zakaj jo bomo uporabljali. Najpogostejši glini sta rdeča in bela glina, poznamo pa več različnih vrst gline (rdeča, rjava, bela, rumena, siva, zelena in z modrikastim odtenkom). Klasična glina (majolika), ki sem jo našel doma v čretu, je sive in zelene barve, je homogena in fine teksture. V glino za večje artikle mešamo šamot. Šamot so drobci fino mlete rdeče gline in ga je v glini običajno 20-40% . V glino se mešajo še drugi vezni materiali, kot so: Slama, seno, žitni oluščki (pleve), smrekove iglice, žagovina (izolacija), kremen, siga in kalcit (črepinje). Kuhanje in pečenje v glinenih posodah je eden najstarejših in hkrati najbolj naravnih načinov priprave hrane. Glina, ki kot material predstavlja živo zemljo, je polna zdravilnih snovi in mineralov, ki v času kuhanja prehajajo tudi v hrano.