Zadnji vikend v marcu smo nekateri člani radiokluba Mozirje preživeli popolnoma radioamatersko. Potekalo je namreč eno izmed dveh največjih svetovnih radioamaterskih tekmovanj CQ WPX SSB.
Po veliki želji, da se tekmovanja udeležimo, smo našli lokacijo in namestitev v prostorih našega člana.
Tekmovanje poteka 48 ur, izmenjuje se raport ter zaporedna številka zveze v dnevniku.
Tekmovali smo v kategoriji Multi-ONE-ALL-LOW-ASSISTED (Več operaterjev, en oddajnik, na vseh frekvenčnih območjih z malo močjo (max 100W).
PRIPRAVE:
Večje priprave na tekmovanje smo imeli že v sredo, ko smo dostavili opremo na tekmovalno lokacijo in se lotili postavitve glavne Spiderbeam antene, ter dveh faziranih vertikalk. Ostale antene smo postavili v četrtek in petek. Petek je bil namenjen še zadnjim popravkom ter pripravi PPSa (delovni prostor z postajo in računalnikom).
V PPSu smo imeli novo radijsko postajo Icom IC-7300, ki jo je posodil naš član. Njegova je bila tudi komanda antenskega preklopnika. Imeli smo dva računalnika, glavni namenjen samo vpisovanju zvez in pomožni računalnik, namenjen pregledu propagacij na frekvenčnih območjih, dx clustru in spremljanju online live rezultata.... Na rezervi je za vsak slučaj bila še postaja FT857d, vendar je k sreči za potrebe tekmovanja ostala nedotaknjena.
TEKMOVANJE:
Tekmovanja smo se seveda lotili z vso resnostjo in kljub precej "portable-terenski" antenski opremi smo se lahko solidno merili z ostalimi svetovnimi postajami z večjimi močmi.
V etru (aktivni) smo bili vseh 48 ur, praktično brez prestanka v dnevnik pa smo vpisali 1082 QSO-zvez. Logirali smo 549 različnih WPX množilcev (različnih prefiksov-držav). Skupni rezultat po preračunanih vezah je znašal preko 1.330.000 točk.
V času tekmovanja se je za postajo zvrstilo 7 operaterjev in sicer S50SL Jože, S51TS Toni, S55BA Barbara, S55K Uroš, S55L Matevž, S55X Jaka ter S57FA Andrej. Tekmovalno lokacijo je med tekmovanjem obiskalo tudi kar nekaj ostalih članov RK, tako da je bilo tekmovanje tudi družabnega značaja.
Najboljši rezultat, klicanje CQ je uspelo Barbari S55BA, v treh urah je vzpostavila 103 QSO, kar znese 32,3 QSO na uro (vsaki dve minuti ena veza), najdaljša veza je uspela Jaku S55X in sicer s Xenio ZL4YL (Nova Zelandija) po daljši strani in sicer je bila razdalja med postajama blizu 18000 km (skoraj točno na drugi strani sveta), ker pa sta oba operaterja imela antene obrnjene "v noč" (mi smo imeli jutranji svit, v ZL pa se je mračilo) pa je signal potoval po dolgi strani, kar je v tem primeru okoli 22000 km.
Velik problem so bili pogoji na frekvenčnih območjih. Spet se je izkazalo, da so pogoji v že nekaj zadnjih večjih tekmovanj zadnjega časa ne slabi, temveč katastrofalni. Če bi pogoji bili boljši, bi tudi končen rezultat lahko bil za cca 300 QSO boljši, seveda ob predpostavki našega trenutnega operaterskega znanja.
Glede na trenutni neuradni, rezultat smo v svoji kategoriji na svetovni ravni dosegli 14. mesto od 106 tekmovalnih postaj in 1. mesto od 48 tekmovalnih postaj iz Evrope.
Robert Hudolin S56VHR
