Za razliko od prejšnjih let, smo se letos odločili, da bomo osrednje večdnevno potepanje po vrhovih republik bivše Jugoslavije organizirali v jesenskem času. Letos nas je pot vodila na Hrvaško v južno Dalmacijo, kjer smo v skupini 50 planincev preživeli nekaj čudovitih dni.
Na pot smo se odpravili v petek, 16. sepstembra pozno ponoči. Prvi potniki so vstopili na Mikijev avtobus že v Slovenj Gradcu, nato pa so se nam vse do Velenja pridružili še domači planinci in planinci iz sosednjih planinskih društev. Bila nas je pisana druščina, v kateri je bila večina takšnih, ki so se teh izletov udeleževali že v preteklih letih, nekaj pa je bilo tudi novincev, ki so se kar hitro vklopili v našo druščino.
Na poti nas je vse do tunela sv. Roka spremljal dež, zato tudi v jutranjih urah nismo izvedli načrtovanega vzpona na markantni vrh Zir. Že na drugi strani tunela pa nas je pričakalo lepo, sončno vreme.
Planinski vzpon na Paklenico smo tako pričeli v zgodnjih jutranjih urah in se po grebenu nad Paklenico povzpeli do planinskega doma. Krajši postanek, namestitev v domu, nato pa nekaj krajših sprehodov pri domačinih na pobočjih nad planinskim domom. Ponoči nas je zopet presenetil dež, vendar je ta kmalu ponehal, tako da smo se lahko ob vedrem vremenu spustili po kanjonu Paklenice nazaj v Stari grad, kjer nas je čakal avtobus. Med potjo smo seveda občudovali številne plezalce v stenah Paklenice, ogledali pa smo si tudi znameniti bunker, ki je sedaj že odprt in na voljo številnim obiskovalcem.
Pot nas je nato vodila preko Neuma na polotok Pelješac, kjer smo imeli rezervirano bivanje v luksuznem hotelu Bellevue v mestu Orebić. Bivanje v tem hotelu je bilo zares prijetno, še posebej, ker nam je Relax za sprejemljivo ceno ponudil celodnevne penzione z oskrbo "full ekclusive", ves čas bivanja v Orebiću pa nam je bila na voljo njihova spremljevalka Sanja.
Prvi dan našega bivanja smo se malo potepali po bližnjih vrhovih in pobočjih pod markantnim vrhom Sv. Ilija, naslednji dan pa nas je čakal vzpon na najvišji vrh Pelješaca Sv. Ilija (940 m). Ob lepem sončnem vremenu smo uživali v čudovitih razgledih po sosednjih otokih in morju, v popoldanskih urah pa smo imeli dovolj časa tudi za kopanje v topli morski vodi.
Na poti nas je vse do tunela sv. Roka spremljal dež, zato tudi v jutranjih urah nismo izvedli načrtovanega vzpona na markantni vrh Zir. Že na drugi strani tunela pa nas je pričakalo lepo, sončno vreme.
Planinski vzpon na Paklenico smo tako pričeli v zgodnjih jutranjih urah in se po grebenu nad Paklenico povzpeli do planinskega doma. Krajši postanek, namestitev v domu, nato pa nekaj krajših sprehodov pri domačinih na pobočjih nad planinskim domom. Ponoči nas je zopet presenetil dež, vendar je ta kmalu ponehal, tako da smo se lahko ob vedrem vremenu spustili po kanjonu Paklenice nazaj v Stari grad, kjer nas je čakal avtobus. Med potjo smo seveda občudovali številne plezalce v stenah Paklenice, ogledali pa smo si tudi znameniti bunker, ki je sedaj že odprt in na voljo številnim obiskovalcem.
Pot nas je nato vodila preko Neuma na polotok Pelješac, kjer smo imeli rezervirano bivanje v luksuznem hotelu Bellevue v mestu Orebić. Bivanje v tem hotelu je bilo zares prijetno, še posebej, ker nam je Relax za sprejemljivo ceno ponudil celodnevne penzione z oskrbo "full ekclusive", ves čas bivanja v Orebiću pa nam je bila na voljo njihova spremljevalka Sanja.
Prvi dan našega bivanja smo se malo potepali po bližnjih vrhovih in pobočjih pod markantnim vrhom Sv. Ilija, naslednji dan pa nas je čakal vzpon na najvišji vrh Pelješaca Sv. Ilija (940 m). Ob lepem sončnem vremenu smo uživali v čudovitih razgledih po sosednjih otokih in morju, v popoldanskih urah pa smo imeli dovolj časa tudi za kopanje v topli morski vodi.
Nasledje dni smo obiskali še znameniti Ston z mestnim obzidjem, vinsko klet s pokušino dalmatinskih vin vključno z znamenitim Dingačem, z ladjo smo se popeljali na Korčulo, se nekaj časa vozili še med zalivi in otoki ob prigrizku, ki sta ga pripravila naša sopotnika Peter in Stanko. Seveda tudi vina ni manjkalo, zato se je kaj kmalu oglasilo tudi ubrano petje, popoldanske ure pa smo namenili poležavanju na toplem soncu na čudoviti plaži v neposredni bližini našega hotela.
Kar prehitro so minili naši dnevi tega potepanja, vsi udeleženci pa so pohvalili tudi dobro organizacijo in izvedbo tega potovanja. Bili smo zares homogena in vesela ekipa, lepo smo se imeli, vzpostavili pa smo tudi nove prijateljske vezi s sopotniki, ki so se letos prvič udeležili naših vsakoletnih potepanj po vrhovih in krajih bivših jugoslovanskih republik. Na koncu smo si izrekli tiste vsakoletne besede ob slovesu: "Pa nasvidenje prihodnje leto!"