Logo MojaObčina.si
DANES
14°C
2°C
JUTRI
12°C
2°C
Oceni objavo

Trsna rumenica ogroža pridelek

Poti v intenzivni pridelavi v vinogradništvu omogočajo hiter napredek in tudi številne nove izzive. Področje varstva rastlin, ki nudi vinogradnikom strokovno podporo pri premagovanju različnih škodljivih organizmov pa se v obdobju zadnjih let najpogosteje srečuje z neozdravljivimi obolenji, ki povzročijo dokaj nagel propad vinske trte. Fitoplazme so povzročitelji rastlinskih bolezni, ki spadajo v skupino bakterij in jih v naših krajih poznamo predvsem v vinogradništvu. Karantensko zlato trsno rumenico (Flavescence dorée ali krajše FD), ki je v vinorodni deželi Posavje prisotna že od 2008, smo na Golobinjeku zasledili v 2010. Bolezen je poimenovanje dobila po značilnem rumenem, bledem obarvanju listja pri belih sortah, ki je poleg njihovega zvijanja navzdol, ter gumastih in neolesenelih poganjkih najpogostejši znak okužbe. Rdeče sorte obarvajo listje rdeče in ravno tako zvijajo navzdol. Pogosto je med cvetenjem izražena še slaba oplodnja in kasneje pri grozdju sušenje pecljevine. Les slabo dozoreva, zato enoletni poganjki pozimi radi pozebejo. Bolezen se stopnjuje od opažanja simptomov v mesecu juniju, vse do jeseni, ko na prehodu v zimo trsi zaradi nizkih temperatur pogosto propadejo. Glavni prenašalec je žuželka ameriški škržatek (Scaphoideus titanus). Ker obstajata dve obliki bolezni – poleg zlate trsne rumenice poznamo še počasnejše širjenje rumenice tipa črni les, je zaradi enakih bolezenskih znamenj potrebno ločevanje z zahtevnejšimi laboratorijskimi analizami.

Zaradi velike gospodarske škode, ki jo lahko povzroči, je razglašena za karantensko bolezen. To pomeni, da v primeru najdbe, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) razglasi žarišče z varovalnim pasom. V žarišču so vinogradniki dolžni izvajati ukrepe izkoreninjena zlate trsne rumenice z odstranjevanjem simptomatičnih trt ter vključno z razmejenim območjem skrbeti za spremljanje in zatiranje prenašalcev. V primeru, da je v vinogradu v žarišču manj kot 20% trt z bolezenskimi znamenj, fitosanitarna inšpekcija odredi uničenje simptomatičnih trt. V primeru izražene več kot 20% stopnje okuženosti sledi dodaten odvzem vzorcev in izdelava ocene tveganja. V oceni tveganja se ugotovi, če je potrebna izkrčitev celotnega vinograda. Po 'Načrtu ukrepov obvladovanja zlate trsne rumenice' (UVHVVR, 2015) obstaja možnost, da pri odstranitvi trt niso bile odstranjene vse korenine trt in iz njih še odganjajo okuženi poganjki, zato lahko ob ponovnem sajenju trt na tako površino ameriški škržatek prenese okužbo na novo posajene trte. Posledično je treba take poganjke sproti odstranjevati ali jih premazati z neselektivnim herbicidom na podlagi glifosata. S sajenjem novih trt je priporočljivo počakati, dokler iz korenin odstranjenih trt še izraščajo poganjki. Ker se bolezenska znamenja pri zlati trsni rumenici ne pokažejo takoj po okužbi, temveč običajno šele naslednje leto, lahko pričakujemo trte z bolezenskimi znamenji FD v vinogradu tudi še v naslednjem letu, čeprav smo prejšnje leto okužene trte z vidnimi znamenji že odstranili. Zato obstaja tveganje, da bi se trte, ki bi jih dosadili v vinograd takoj po odstranitvi okuženih trt, ponovno okužile s FD. Z dosajevanjem novih trt je priporočljivo počakati, dokler se stanje v vinogradu ne ustali in se simptomatične trte ne pojavljajo več.

Zatiranje prenašalca se v vinorodnih deželah kaže za uspešen pristop, ki pa se ga morajo držati vsi vinogradniki. Na podlagi raziskav in pridobljenih izkušenj je bilo z letom 2015 možno opraviti le eno tretiranje z insekticidom, če ste za prvo zatiranje uporabili pripravek Actara 25 WG. V primeru, da je vinogradnik izbral katerega od drugih za to predvidenih zaščitnih sredstev, je moral opraviti vsaj dva zatiranja škržatka. Vsako leto pravilen čas in način zatiranja napove Služba za varstvo rastlin, ki deluje na KGZS – Zavodu Novo mesto. V okviru posebnih nalog UVHVVR opravljamo tudi preglede vinogradov na razmejenem območju in po potrebi omogočimo odvzem ter analizo sumljivih trsov. Vzorčene trse označimo z barvnim lepilnim trakom in uradno nalepko MKGP, po opravljeni analizi pa lastniki vinogradov s pošto prejmejo rezultate in spremna pojasnila.

Z leti opažamo, da bolezen zaustavimo le ob pravočasnem, zgodnjem odkritju in da je večja verjetnost odkritja novega žarišča prisotna zlasti na legah, kjer je večje število slabše oskrbovanih vinogradov. Za JV Slovenijo je značilna razpršenost okužb po Dolenjski in Posavju, medtem ko smo prvo najdbo FD v Beli krajini potrdili v lanskem letu. Gledano širše, je v vinorodni deželi Posavje prišlo do splošne razširjenosti zlate trsne rumenice, z največjo gostoto novih žarišč na območju osrednje Dolenjske.

Pri sprejemanju odločitev vinogradniki ne bi smeli razmišljati, da neupoštevanje predpisanih ukrepov prinese le inšpekcijski nadzor, temveč predvsem okoljsko tveganje. Z ne-ukrepanjem prihaja namreč do širjenja okužb tudi na vinogradniške površine, ki so zgledno vzdrževane. S tem se v soseski po nepotrebnem lahko povzroča škoda. Marsikatera za vzdrževanje zahtevnejša parcela lahko sledi v izkrčenje vinske trte, le temu pa zaraščanje.

Upamo, da bodo ukrepe, ki jih izvajamo, spoštovali vsi. Pri srečanjih z vinogradniki nemalokrat naletimo na posameznike, ki razumejo nevarno bolezen in ukrepe za preprečevanje njenega širjenja 'po svoje'. Naj poudarim, da ukrepi veljajo tudi za ekološke vinogradnike in tudi za ekološko pridelavo so predvidena sredstva za zatiranje prenašalca. Pri izvajanju ukrepov ni izjem! Kdor tega ne upošteva, zavestno omogoča širjenje bolezni.

Z uporabo insekticidov moramo vedno paziti, da izvedemo vse ukrepe za zaščito čebel opraševalcev in vodnih virov.

Praktično iste posledice kot pri fitoplazmah, trsnih rumenicah, pa puščajo tudi druge bolezni lesa pri vinski trti, ki jih s skupnim izrazom opišemo kot kap vinske trte. Povzročitelji so glivičnega izvora in večinoma delujejo v kombinacijah različnih gliv. Poznamo jih pod imenom 'esca', 'Petrijeva bolezen', 'bolezen Eutypha', die back disease,… Tudi pri teh boleznih povzročitelj, tokrat glive, naselijo prevodni sistem in povzročijo odmiranje gostiteljske rastline. Simptomi se kot pri rumenicah najprej pokažejo na grozdju, kjer se suši pecljevina, listju, ki se suši ter posameznih delih trsa, na rozgah, ki naenkrat odmrejo. Če je prisotna suša, visoka temperatura, skratka stresne razmere za trto, se bolezenska zamenja izrazijo zelo hitro. Sicer lahko odmiranje traja tudi več let. Pri teh glivičnih obolenjih širjenja ne moremo preprečiti z uporabo fungicidnih sredstev. Priporočamo izključno preventivne ukrepe: nakup zdravega sadilnega materiala in razkuževanje orodja, predvsem škarij s katerimi delamo v vinogradu.

Za razliko od trsnih rumenic, se glivične bolezni na lesu v vinogradih širijo počasneje, a prihajajo pogosteje z okuženim sadilnim materialom. Pripisuje se jim premajhen pomen. Prisotne so praktično v vseh vinogradih, ponekod že v obsegu 10 – 20% in pomenijo trajno grožnjo vinogradništvu. Če se načrtuje obnova vinograda, je zato smiselno, da se pravočasno zahteva in zagotovi zdrav sadilni material.

Vinogradniki so že navajeni, da v vinogradu vsako leto odmre nekaj trsov in le malo se jih sprašuje kaj je vzrok. Nekaj trsnih rumenic, malo eske,… s tem se ne smemo sprijazniti. Potrebno je ukrepati pravočasno, preventivno; z zdravim sadilnim materialom, izvajanjem zaščite pred prenašalcem ameriškim škržatom, razkuževanjem orodja ter rednim odstranjevanjem trsov, ki kažejo bolezenska znamenja bodisi trsnih rumenic, bodisi kapi vinske trte.

O trsnih rumenicah so podrobne informacije dostopne tudi na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/rastlinski_skodljivi_organizmi/karantenski_skodljivi_organizmi/posebno_nadzorovani_organizmi/zlata_trsna_rumenica/

 

 

mag. Domen Bajec

Služba za varstvo rastlin, KGZS – Zavod Novo mesto

 

 

Oglejte si tudi