Odpadno jedilno olje je odpadek, za katerega praviloma ne pomislimo, da bi lahko bil škodljiv za naravo. Prav zaradi tega ga številna gospodinjstva v Sloveniji najpogosteje nepravilno odlagajo, in sicer tako, da ga preko kuhinjskega lijaka ali straniščne školjke zavržejo v javni kanalizacijski sistem. S tem ne tvegajo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč lahko povzročijo onesnaženje površinskih voda in podtalnice.
Po strokovnih ocenah lahko 1 liter odpadnega olja onesnaži kar 1.000 litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v 5 dneh. Jedilno olje namreč na površju vode tvori tanko nepropustno plast, ki onemogoča izmenjavanje kisika v vodo in iz nje. Prav zaradi tega dejstva pa močno škoduje vodni favni in flori ter ga je zato prepovedano zlivati v odtoke ali kanalizacijo ter odlagati v zabojnike za zbiranje odpadkov. Medtem, ko veljavna zakonodajo relativno dobro ureja ravnanje z odpadnim jedilnim oljem, ki nastaja z izvajanjem gostinske dejavnosti, pa le-ta do fizičnih oseb oz. gospodinjstev ni tako »stroga«.
Odpadno jedilno olje moramo skladiščiti v plastenkah oz. katerokoli drugi primerni embalaži ter ga, ko se nabere zadostna količina, odpeljati v najbližji zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga lahko brezplačno oddate.
