Tam smo si bili najprej vsi enotni, da prazen žakelj ne stoji po koncu in da je za kvalitetno opravljanje dela potrebna – dobra malica. Postregli smo si s sendviči, toplim čajem, kavo in piškoti … kaj hočeš še lepšega? Biti skupaj in skupaj delati dobro in koristno! Med deveto in trinajsto uro smo preverjali, v kateri vlogi se najbolj znajdemo: Fate čistačice, pobiralca smeti oz. adrenalinskega plezalca v gozdu, podiralca dreves, metalca kladiva oz. drv, grabljenju listja, igri »kdo bo koga,« a se bosta prej vdala radič in suha zemlja ali mi, kuharja, organizatorja … in ne boste verjeli, dobro nam je šlo. V vseh vlogah smo se znašli in jih skupaj uspešno opravili. Za to smo dobili kar dvojno, da ne rečem trojno nagrado: občutek zadovoljstva nad opravljenim delom, večjo povezanost med nami in dobro kosilo, s sladico in kavico vred. In kako prijetno je bilo po kosilu posedeti na sončku in poklepetati.
Zadnji izziv na Gradu smo namenili Danijelu – namreč vlogo vodiča. Danijel nas je popeljal po Gradu in nam pokazal, kaj vse premorejo in ustvarjajo naši fantje in dekleta skozi celo leto: od črno-rozastih prašičkov, majhnih in velikih zajčkov, do rastlinjakov in sadovnjaka, novih kipov, prostorov za mlade, za fante, ki živijo na Gradu in za punce iz skupnosti, hišo, ki jo prenavljajo, … in še kaj bi lahko našteli. Uspešno je opravil tudi test iz geografije in nam lepo razložil, kaj vse se vidi z obzidja pred cerkvijo. Dan je bil bogat, lep in vtisov je bilo dovolj, da smo imeli kaj odnesti nazaj v Ljubljano in da bomo imeli iz česa zajemati ter se veseliti tudi sredi izzivov in naporov vsakdana.
Mateja Debeljak
