Vse skupaj se je začelo, ko je Peter Žakelj z majhno ekipo prostovoljcev pomagal brezdomcem na ljubljanskih ulicah. Ob njihovi stiski in potrebah je zanje začel iskati dom. To iskanje je spodbudilo vprašanja o tem, kaj sploh je dom in kako ga graditi. Društvo Vincencijeve zveze dobrote je prepoznalo svoje poslanstvo v tem, da bi skupaj gradili dom: zase in za druge. Počasi in z veliko zaupanja v božjo dobroto smo dobili prostore v centru Ljubljane za Dnevni center in Zavetišče za brezdomce. V najemu imamo tudi stanovanje za 4 naše fante. Poleg tega pa vsak teden prihaja na Grad iz Ljubljane v povprečju 5 fantov, ki so postali naši pravi sodelavci in prijatelji.
V društvu pa namenimo veliko časa tudi otrokom. V Ljubljani prostovoljci obiskujejo otroke v rehabilitacijskem centru Soča. Na Mirenskem Gradu pa imamo vsak dan med tednom Popoldneve na Gradu, kjer nudimo učno pomoč, varstvo ter učenje kitare in klavirja. Druščina prostovoljcev je zelo pisana: prihajajo mladi, mamice z majhnimi otroki in celo none! Svoj čas lahko prostovoljci namenijo tudi delu na vrtu, v kuhinji... Na Popoldneve pa je dobrodošel vsak, ki si želi le malo družbe ali pogovora.
V mladinski skupini mladi odkrivajo vrednote, ki jih svet ne spodbuja, a so ključne za srečno življenje. V skupini se učijo živeti in delati skupaj, skupaj ustvarjajo in s svojimi talenti razveseljujejo druge. O tem smo se prepričali s simpatično dramsko igro o dobri ovčki Mili, ki so nam jo uprizorila dekleta.
Vsako leto na Mirenskem Gradu pripravimo oratorij, ki se ga zadnja leta udeleži kar 150 otrok. Animatorji smo med sabo iz leta v leto bolj povezani in usklajeni. Tudi v tem se kaže, da dom med nami raste. Oratoriji prinašajo otrokom in družinam ogromno spodbud za bolj polno življenje. Učimo se preprostih resnic o življenju in Bogu, učimo, da je lepo biti skupaj, da je lepo, ko lahko drugemu pomagaš in z njim deliš kar imaš.
Več zakonskih skupin se že več let redno srečuje na Gradu, zakonci si med sabo delijo svoje radosti in svoje križe, ki jih skupaj s Petrom rešujejo in odkrivajo, kako v zakonu živeti bolj polno. Tako so si zakonci in cele družine med sabo v oporo in skupaj stremijo k lepšemu.
Ob petkih se družine in posamezniki zbiramo skupaj na družinskih večerih. Takrat vedno kaj ustvarjamo: delamo jaslice in čestitke, pripravljamo praznovanja, skupaj kuhamo in pospravljamo, pomagamo drug drugemu. V tem skupnem duhu je pred leti nastal tudi poletni Vincencijev tabor, ki cel teden v avgustu združuje mlado in staro v delu in veselju skupnega življenja.
Našo povezanost z Bogom pa utrjujejo tudi duhovne vaje, vsakoletna romanja in seveda mladinske maše.
Tale naš dom, ki ga gradimo s skupnimi močmi, pa ne bi obstal, če ne bi bil podprt z molitvijo mnogih in skrbnim oskrbnikom Petrom. On požrtvovalno bdi nad hišo in vsemi stanovalci. Kot vsak oskrbnik, se tudi on včasih kar trdo namuči z nami! Peter nas usmerja in spodbuja, da bi se veselili dela zase in za druge in tega, da smo lahko skupaj. Vedno si vzame čas in vedno je med nami.
S hvaležnostjo Bogu za milosti in Petru za vodstvo, smo si ogledali še video, ki je v slikah prikazal minulih deset let dela društva. Marsikomu je ob tem pritekla solza ganjenosti.
Dan smo zaključili z ogledom vsega, kar je po rokah prostovoljcev in naših fantov zraslo na Gradu: od rastlinjakov, mizarske delavnice, zajčnikov, do novega doma za skupnost Betlehem in fante, Marijinega doma...
Bogu hvala, da nas je poklical skupaj, da lahko gradimo dom in vanj vabimo tudi druge!
Neža in Gašper Rižnar
