Skulpturo vojaka, ki v rokah drži materino pismo, je izdelal Davorin Marušič doma iz Lokvice. Poleg je še kamen iz Asiaga in spominska plošča, na kateri sta med drugim navedena verza Kosovelove pesmi »Bori« . Obeležje je nastalo v skupnem sodelovanju Občine Miren-Kostanjevica, Občine Šempeter-Vrtojba, predstavniki Alpinov iz Canove v Italiji in Davorina Marušiča, predsednika Turističnega društva I. Svit goriški Kras iz Lokvice.
Na slovesnosti, ki so jo pripravili z namenom povezovanja, ohranjanja spomina na veliko vojno in krepitvi miru, so poleg slavnostnih nagovorov, svoj del v kulturnem programu prispevali tudi Alenka Marušič iz Prosvetnega društva "Kras" Opatje selo z recitacijo Gregorčičeve pesmi Soči, Gregor Rogelja s prijetnim zvokom trobente in člani Društva soška fronta Nova Gorica, ki so si za ta namen nadeli stare vojaške uniforme. Slovensko narodno pesem Oj, Doberdob pa je zapel Karlovački pevski zbor.
96. pehotni polk iz Karlovca
Karlovški 96. pehotni polk, ki je štel med 3.000 in 4.000 mož, je na področje slovenskega Krasa, natančneje v Kostanjevico, prišel 15. julija 1915 in že čez nekaj dni je doživel ognjeni krst v bojih na Debeli griži. Te boje imenujejo tudi Pekel na Doberdobu ali Boj za Sveti Mihael. Za časa tretje, četrte in pete soške bitke so se pripadniki tega polka borili na kraškem bojišču, zlasti na področju Sel na Krasu, Korit na Krasu, v okolici Doberdoba in Tržiča. Od Cerja pa vse do Fajtega hriba so potekali hudi boji za časa sedme, osme in devete soške bitke. Na tem območju se je v tem času nahajal tudi 96. pehotni polk iz Karlovca, ki je branil položaje severno od Cerja, med reko Vipavo in Cerjem. Po umiku na Komenski kras so bataljone 96. pehotnega polka vključili v 55. pehotno brigado skupaj s slovenskimi vojaki celjskega 87. pehotnega polka. Zlasti v sedmi soški bitki, v okolici Lokvice in Nove vasi, je imel 96. polk izredno veliko število žrtev. Na položaje med Staro goro in Markovim hribom na Šempetrom pri Gorici prišle enote 96. pehotnega polka iz Karlovca konec novembra 1916. Na teh položajih so ostale od desete soške bitke (12. maj-8. junij 1917) do preboja pri Kobaridu (24. oktober-27. oktober 1917). Svoje junaštvo so pokazali zlasti s tem, da so svoje položaje obdržali do konca bojev ob Soči. Njih žrtve so bile samo v deseti soški bitki 1917 na tem območju ogromne: 800 ranjenih, 200 mrtvih in okrog 40 ujetih. Bili so tudi tisti, ki so v dvanajsti soški bitki prvi prišli v Gorico in ob 1 uri in 45 minut, 28. oktobra 1917 izobesili cesarsko zastavo na Goriškem gradu, darilo prebivalcev Črnič. Kljub umikanju in premeščanju vojske, so ostanki oziroma deli 96. pehotnega polka iz Karlovca ostali v Črničah še januarja in februarja 1918. Njihova naloga je bila straža pred bolniškimi barakami na poljanah.
