Logo MojaObčina.si
JUTRI
16°C
3°C
SOB.
19°C
8°C
Oceni objavo

Opajske žene v begunstvu

Zadnjo septembrsko nedeljo je društvo žensk Žbrinca Opatje selo posvetilo Opajcem in Opajkam, ki so pred stotimi leti doživljali britkost begunstva. A v tistih mračnih, temnih časih so Opajski begunci doživljali tudi dobroto in humanost ljudi, ki so jih sprejeli tam daleč na Češkem. Zato smo se s spominsko slovesnostjo zahvalili tudi češkemu narodu za vse, kar so dobrega naredili za naše pranone, pranonote, none, nonote, mame in očete
Letos mineva 100 let, kar so bili Opajci prisiljeni zapustiti svoje domove in se odpraviti v neznano. Po večmesečnem čakanju v Komnu  je večino takratna oblast poslala v begunstvo na ozemlje današnje Češke. V krajevni skupnosti Opatje selo smo to  pomembno obdobje v zgodovini vasi obeležili na različne načine; postavljena je bila spominska plošča beguncem in žrtvam 1. svetovne vojne, pripravljena je bila  razstava o begunstvu - Pričevanja. V nedeljo, 27.9.2015 zjutraj smo  v Opajski cerkvi posvetili sveto mašo vsem beguncem, ki se niso vrnili domov.

 

Članice društva žensk Žbrinca je zanimalo, kako so ženske, Opajke doživljale prvo svetovno vojno, kako so doživljale begunstvo. Na tedenskih srečanjih smo se Žbrince pogovarjale, raziskovale, brskale po  podstrešjih, obujale spomine na pripovedovanja naših mam, non, pranon. In nastala je zgodba, zgodba o Tini Španovi – resnična zgodba resničnih ljudi, ki so nam jo pripovedovale naše none, mame. To ni samo Tinina zgodba, to je zgodba o  ženskah iz takratne župnije Opatje selo, ki jim ni preostalo drugega kot zavezati svoje borno premoženje v culo in se z otroci in ostarelimi starši odpraviti v begunstvo. Članice Žbrince smo tako pripravile slikovit prikaz Tinine poti v begunstvo na Češko, bivanje Opajskih beguncev v Kralupy na Češkem in po več letih begunstva prihod domov v porušeno vas. Predstavo so odigrale članice društva in njihovi družinski člani; možje in otroci.

Častna gosta spominske slovesnosti sta bila župan občine Miren Kostanjevica gospod Mavricij Humar in gospa Jana Šnytova koordinatorka za področje kulture in šolstva  na Veleposlaništvu Češke republike v Ljubljani.

 

Po predstavi si je številno občinstvo lahko ogledalo tudi razstavo na temo begunstva Pričevanja avtorjev Dimitrija Marušiča in Milovana Valiča.

Oglejte si tudi