V petek zvečer se je na placu v Opatjem selu zbrala množica 90 popotnikov, otrok, vnukov, pravnukov beguncev iz prve svetovne vojne. Z opajsko himno Preljubeznivi Opajski fantje smo se poslovili od vasi in se odpravili na nočno vožnjo proti Češki. Ker je bila pot dolga, so pridni člani in članice društev Žbrinca in PD Kras Opatje selo pripravili skupen zajtrk. Ob 10 ih zjutraj smo tako končno prispeli v Kralupy. Pred mestno hišo nas je pričakala češka delegacija: župan Kralupyja gospod Holeček, zgodovinar in kustos mestnega muzeja dr. Jan Racek ter člani mestne uprave. V mestni hiši je sledil uradni sprejem, kjer nas je gospod Holeček nagovoril in pozdravil. Sledil je pozdrav našega župana gospoda Humarja in izmenjava daril. Sprejemu je sledila bogata pogostitev v Tehnološkem parku. Gospod Racek je pripravil zgodovinski prikaz mesta Kralupy. Tudi mi smo predstavili naš kraj: otroci so češkim prijateljem pokazali, kako so se naše none in nonoti spominjali šole na Češkem, kakšne pesmice so se učili in potem nas naučili. Gospod župan Kralupyja je z velikim zanimanjem in navdušenjem poslušal tudi pesem ''Čehi so se oženili'', ki je zadonela iz 90 grl, jasno v opajski češčini.
Popoldne so nas popeljali po poteh naših prednikov: ogledali smo si šolo, ki so jo Opajci obiskovani, železniško postajo, ostanek tovarne sladkorja, kjer so delali, zgradbe, kjer so begunske družine živele ter mestni muzej. Na pokopališču v Nelahozeves smo položili venec v spomin vseh naših, ki se iz begunstva niso vrnili. Od čeških prijateljem smo se poslovili z obljubo, da to ni bilo prvo in zadnje srečanje in druženje. Gospoda župana sta si obljubila, da se bodo stiki med Kralupyjem in Opatjem selu vzdrževali in krepili.
Nedeljo smo preživeli v srednjeveškem mestecu Češki Krumlov. Český Krumlov je majhno mestece v Južnočeškem okraju . Mesto slovi po lepi arhitekturi v mestnem jedru ter svojem gradu. Staro mestno jedro je od leta 1992 zaščiteno pod Unescovo svetovno dediščino. In tudi v tem mestecu je na osrednjem trgu zadonela Opajska himna.
Polni lepih vtisov smo se v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu.
Hvala češkim prijateljem za tako lep, prisrčen sprejem. Tako kot pred 100 leti, ko so odprtih rok sprejeli naše begunce, so tudi tokrat pokazali, kako srčni ljudje so prebivalci mesta Kralupy nad Vltavo.
Erika Ferfolja Vidič
