Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

jasno
Ponoči se bo postopno pooblačilo. Zjutraj bo marsikje megla ali nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
-1°C | 11°C
torek, 05.12.2016
-1°C | 12°C
sreda, 06.12.2016
-3°C | 11°C
četrtek, 07.12.2016
0°C | 12°C
Opozorila
Petek, 2.12.2016 ob 17h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
11°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Astronomski večer pospremili z glasbo


KULTURA

| |
25.07.2016      22:18
A A

Astronomski večer pospremili z glasbo


Mladi iz Kulturnega društva Stanko Vuk Miren - Orehovlje smo tudi letos, drugo leto zapored, pripravili Astronomski večer ob glasbi pred spomenikom braniteljem Slovenske zemlje na Cerju. Za pomoč pri organizaciji in postavitvi dogodka se ob tem zahvaljujemo TIC Miren, TIC Temnica, Letalskemu modelarskemu klubu Miren in vsem članom kulturnega društva ter posameznikom, ki so nam posvetili svoj čas.


Deli:

Večer smo začeli z glasbo, z dvema skladbama za solo kontrabas, ki ju je izvedel Jernej Budin, študent glasbene akademije v Gradcu. V nadaljevanju pa so poslušalci lahko prisluhnili predavanju in diaprojekciji o opazovanju neba pred uvedbo teleskopa. Začeli smo s Stonehengeom in drugimi prazgodovinskimi konstrukcijami, kjer so ljudje s pomočjo načrtno postavljenih ali vklesanih skal označevali smeri neba. Na določen dan sta v teh označenih smereh vzšla Sonce ali Luna in opazovalci so tako vedeli, kateri dan v letu je. Tudi za visoko razvite kulture, kot so bili na primer Maji, so bile smeri vzhajanja določenih nebesnih teles zelo pomembne in so jih opazovali s primerno zgrajenimi observatoriji. Posebno so se izkazali v natančnem izračunu dolžine meseca in leta ter časa, ki ga določeni planeti potrebujejo za en obhod okoli Sonca. Stari Egipčani so nebo že opazovali s preprostimi pripomočki za merjenje kotov, da bi izvedeli, koliko stopinj nad obzorjem se nahaja določena zvezda. S pomočjo posebnih tabel so znali z opazovanjem zvezd celo ponoči določiti, koliko je ura. S sončno uro, ki je bila takrat edina na razpolago, je bilo to seveda nemogoče.  

Kako se je astronomija razvila v znanost

Po koncu prvega dela predstavitve smo si privoščili krajši glasbeni premor ob duetu Ane Kristine Klančič na harfi in Neže Faganelj na flavti, ki sta zaigrali dva srednjeveška plesa. V drugem delu predstavitve smo spoznali, kako se je astronomija iz preprostih opazovanj skozi stoletja razvila v znanost. Mezopotamski narodi so prvi začeli s t. i. znanstveno metodo, kar pomeni, da so si zapisovali vse, kar so opazili v naravi. Ogromno količino podatkov, ki so jih dolga stoletja zbirali, so kasneje uporabili in tako uspeli napovedati, kaj se bo dogajalo na nebu. Eden najbolj impresivnih dosežkov je bil, da so lahko napovedali celo sončne mrke! Znanje, ki so ga pridobili, so kasneje prevzeli antični Grki in ga nadgradili. Uspelo jim je ugotoviti, da je Zemlja okrogla in izračunati njen premer s preprosto enačbo, ki jo lahko uporabljamo tudi za izračun obsega kroga. S pomočjo geometrije in kotov so skušali ugotoviti tudi razmerje med razdaljami Zemlja–Luna ter Zemlja–Sonce. Zaradi premajhne natančnosti merilnih inštrumentov jim ta podvig ni uspel, kar pa ne zmanjšuje vrednosti te genialne zamisli.

V srednjem veku je raziskovanje v Evropi skoraj zamrlo
Po Grkih so prišli Rimljani, za njimi pa srednji vek, ko je znanstveno raziskovanje v Evropi skoraj povsem zamrlo. Tedaj so bili vodilni znanstveniki, astronomi in matematiki Arabci oz. muslimanski narodi. Tudi oni so nadgrajevali znanje ljudstev, ki so živela pred njimi, in z meritvami iz lastnih observatorijev sestavljali natančne zvezdne karte. Prispevali so tudi k poimenovanju najsvetlejših zvezd na nebu, ki še danes nosijo arabska imena.
Predavanje smo zaključili z zadnjim velikim astronomom, ki je nebo še opazoval s prostim očesom. To je bil danski plemič Tycho Brahe v 16. stoletju, ki je s svojo skupino astronomov opazoval in izmeril gibanja vseh vidnih nebesnih teles. Ta opazovanja so kasneje služila Johannesu Keplerju, da je odkril zakone gibanja planetov okoli Sonca.

Za konec še pogled skozi teleskop

Zaključek predstavitve smo pospremili še z zadnjo glasbeno točko, in sicer z dvema jazzovskima skladbama v izvedbi tria Jernej Budin – kontrabas, Blaž Pahor – klavir in Matija Lukežič – saksofon. Do takrat se je nebo tudi ravno dovolj stemnilo in razjasnilo, da smo lahko naš pogled usmerili še skozi teleskope ter si ogledali, kaj nam nebo ponuja v tem letnem času. Najlepši izmed vseh je bil zagotovo Mars, ki se letos nahaja v ugodni poziciji za opazovanje. Malo manj vpadljiv je bil Saturn, Jupiter in Luna pa sta se le nekajkrat pokazala izza oblakov. Oblačno vreme, ki je cel dan nagajalo, je sicer pritegnilo nekaj manj obiskovalcev kot lani, vendar je bilo med najmlajšimi veliko tistih, ki so kljub vremenu vztrajali.
  
Andrej Brešan
fotografije: Katarina Brešan





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI KULTURNO DRUŠTVO STANKO VUK Miren - Orehovlje? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!