Že ob prihodu v vrtec, se je v otrocih prebudilo pričakovanje. Danes je dan, ko nas bodo obiskali dedki. Kar po zajtrku so otroci smuknili v garderobo ter se hitro oblekli in obuli. Ko so stopili na igrišče, so jih dedki že čakali. Vsak je s ponosom objel svojega vnuka ali vnukinjo, ga prijel za roko in odpravili smo se na kratek pohod. Pot nas je popeljala ob glavni cesti do narodnega doma do pešpoti proti Poleni. Od vsepovsod je odmevalo veselo čebljanje, otroci so pripovedovali o svojih dogodivščinah, tekali so ter se od srca smejali. Ker pa je bil ta teden namenjen tudi svetovnemu dnevu vode, smo na našem pohodu opazovali reko Mežo, potoček in majhen slap ter dedkom povedali vse, kar smo se novega naučili o tej najpomembnejši tekočini. Ob vračanju v vrtec smo se ustavili še na igralih, kjer smo se okrepčali z zdravimi čokoladicami. In že je bil čas, da se vrnemo nazaj. Dedki so se pred vrtcem poslovili, otroci pa so se jim z iskricah v očeh zahvalili za nepozaben dopoldan. Polni pozitivnih vtisov smo se vrnili v naše igralnice, kjer nas je čakalo kosilo. Lep, sončen dopoldan smo z dedki in otroci spremenili v nepozabno doživetje.