Decembrske temperature so bile dokaj podobne našim, tam okoli 5 stopinj na severu države, a bolj ko sva šla proti jugu do Shiraza in vmes še v puščavski del v mesto Yazd, so se tudi temperature dvignile tja do prijetnih 20 stopinj. Teheran sam ni nič posebnega, velemesto z 10 mio. prebivalci in eno izmed najbolj onesnaženih mest na svetu, saj ne moreš globoko vdihniti, ne da bi pojedel še pošteno dozo raznih plinov. Vozni park je star, bencin je poceni (cca 12 centov/liter), posledično ima vsak svoj avto ali motor in seštevek vsega je, če se izraziva po kuharsko, močno začinjen in aromatičen zrak. J Ko sva čakala na metro, sva na tleh opazila znak women only, kar pomeni, da se v tistem delu vlaka lahko peljejo samo ženske. No, Iranke so naju presenetile, saj jih je bilo kar nekaj, ki so se kljub temu vozile v moškem delu. Všeč so nama države, kjer že ob prihodu postaneš milijonar. No, ne evrski, pač pa tokrat rialski (menjalni tečaj ob najinem obisku 1 : 39.400). Na banki sva videla, da je tečaj enak kot pri nas, zato sva hotela zamenjati denar, pa je fant za okencem rekel, da se nama ne splača menjati na banki in naj raje zamenjava v menjalnici čez cesto. Razlika je bila 20% in pri najinem znesku bi to pomenilo cca 150 eur. No, da bi to svetoval bančnik pri nas, si nekako ne predstavljava. Iz Teherana sva se odpravila mimo manjšega mesta Kashan, kjer sva prenočila, v gorsko vasico Abyaneh, ki leži 2.500 m visoko, krasijo pa jo starodavna arhitektura rdečih hiš iz blata in slame ter večinoma starejši domačini in domačinke s pisanimi rutami na glavi. Esfahan je kulturno in versko najbolj raznoliko mesto v Iranu. Tu najdeš sveta mesta Zoroastrijancev, Kristjanov, Judov in seveda Muslimanov. Temu primerna je tudi zapuščina, pa naj bo kulturna v obliki spisov in knjig ali arhitekturna v podobi mošej, cerkva, sinagog, starih peščenih stolpov, itd. Tudi bazar je posebna zgodba, veliko je prodajalcev preprog, začimb, sladic in oreščkov ter oblačil, vsem pa je skupno, da za razliko od tistih v Istanbulu ali Marakešu iranski prodajalci niso popolnoma nič vsiljivi, nihče se ne dere ali kako drugače vabi v svoj kotiček, tako da si lahko v miru ogledaš, kar te zanima, ne da bi ti nekdo svetil zraven. Yazd je polmilijonsko mesto sredi puščave in tako kot v vseh mestih, ki sva jih obiskala v Iranu, prevladujejo nizke hiše, stolpnic in blokov v mestih ni, so pa nova bivalna naselja z bloki na obrobjih mest, tako so najvišje stavbe mošeje z mogočnimi minareti. Mesto je znano predvsem po prvi monoteistični veri v tem delu sveta, Zaratustrianstvu – Zoroastrianizem. Na poti iz Esfahana v Shiraz se ustaviva v antični perzijski prestolnici izpred 2.500 let - v mogočnem Persepolisu. Kljub temu, da je danes bolj kot ne v ruševinah, še vedno pusti močan vtis, saj si ni težko predstavljati, kako veličastna je bila takrat in koliko gradbenega znanja in trikov so poznali mojstri in klesarji. Esfehan za glavo, Shiraz za srce, pravi iranski pregovor. Shiraz je namreč kulturna prestolnica Irana in od tod tudi prihaja največ umetnikov in predvsem največjih iranskih pesnikov, tudi najbolj znana Hafez in Saadi. Shiraz je znan kot mesto vrtnic, vina in ljubezni, tako sva okusila vse, razen vina – alkohola namreč nikjer v državi ni mogoče dobiti.
Iran je destinacija, na kateri sva se od do sedaj obiskanih, počutila najbolj varno, celo toliko, da med potepanji nisva bila pozorna niti na najini torbici, ki sta nama brezbrižno viseli preko ramen. Povsod so naju ljudje ustavljali na ulici ter nama zaželeli “Welcome to Iran!”Ko bi le bilo na svetu več takšnih ljudi, kot so Iranci! Mersee Iran!
Besedilo in foto: Lea Avguštin in Uroš Krmelj
