Zvit udarec. Žogica pada tik ob mreži. Se jo sploh splača loviti? Dvom o tem se hipoma razblini. Vse njegove moči se usmerijo v tek, ki se prelevi v skok s padcem. Parket zaječi in vzvalovi, kot bi želel izbruhniti. A žogico mu je le uspelo ujeti. Igra je rešena - vsaj do naslednje poteze.
S takšno borbenostjo in energijo so igrali najmlajši, medtem ko pri starejših nedostojno metanje po parketu seveda ni prišlo v poštev, nadomestilo ga je taktično preigravanje in izčrpavanje nasprotnika s preciznimi udarci. Je na koncu prevladala mladostniška zagnanost ali večletne izkušnje? Pa poglejmo... ! Začelo se je na popoldanskem soncu prve pomladne sobote, ko so igralci začeli prihajati v telovadnico TVD Partizan, kjer je Mladinski Center Mengeš organiziral turnir. Prišlo je šest parov, ki so se razdelili v dve skupini, vsaka je dobila po en par osnovnošolcev, pri ostalih pa je razpon let segal od poznih najstniških in vse do zrelih šestih križev ter morda še kako leto čez. Trije pari so bili tudi mešani, kar je še prispevalo k raznolikosti. Že prva igra je postregla s prej omenjeno borbenostjo najmlajših, ki pa žal ni bila dovolj, da bi nadomestila razliko v letih, in poraz je bil tako neizbežen. Podobno enostranski spopadi so sledili tudi v drugih igrah med osnovnošolci ter ostalimi, ki pa kljub temu nikakor niso bili nezanimivi. Požrtvovalnost in nepopustljivost vse do konca sta namreč privedli do nekaj res lepih potez. Ostale igre pa so bile dosti bolj izenačene, sploh po prvem krogu tekmovanja, ko so ostali le še štirje pari in so se že nekoliko privadili eden na drugega. V polfinalu sta tako Sara in Rok le za las izgubila proti mnogo izkušenejšemu Branetu ter Mojci, kar pa sta nato nadoknadila v igri za tretje mesto proti mlajšima Anžetu in Tomažu. Slednja sta se izvrstno upirala gospe Blanki in njenemu sinu Anžetu Grmu, ki sta bila sicer v povprečju dvakrat starejša, a dobro merjenim žogicam očitno niso kos niti mnogo mlajše noge.
V finalu sta se tako srečala najstarejša para in videti je bilo mogoče vse od zvitih kratkih žogic do hitrih izmenjav, zabijanj in preobratov ter nasploh dobršno mero neizprosne borbenosti na obeh straneh, ki očitno pride z leti. Tu sta namreč prednjačila Brane in Blanka Grm, le da je slednja dodala še nekoliko obilnejše izkušnje, kar je na koncu tudi prevladalo ... Če k temu dodamo še prijetno športno vzdušje, je turnir izpadel kot sila zabaven dogodek, ki se je končal šele v poznih večernih urah.
Besedilo in foto: Rok Resnik
