V kraju ni nobenega javnega, športnega ali otroškega igrišča, kaj šele pokritega prostora, ki bi omogočal kakršnekoli interesne aktivnosti ali druženje.
Krajani smo že večkrat razpravljali, o možnosti pridobitve primernega prostora, za druženje in izvajanje raznih aktivnosti, tako teh, ki se že izvajajo, kot tistih, ki sedaj niso izvedljive: druženje različnih interesnih skupin, razne delavnice, kulturni dogodki, predavanja, pevski zborček, izobraževalni tečaji, igrišče za otroke, kakršnekoli športne aktivnosti …
Zato si krajani, na čelu z VO in TD prizadevamo, to izboljšati, toda sami tega ne zmoremo, trudimo se, da bi nam občina prisluhnila in pomagala pri naših potrebah.
Pred dobrim letom in pol smo izvedeli, da se prodaja Anžinova domačija, po ogledu in glede na lokacijo, raztegnjenega naselja, objekt nudi možnosti za izvajanje večino prej navedenih dejavnosti in celo več, domačija je nekak simbol kraja, poleg tega, evidentiran objekt kulturne dediščine. S tem smo seznanili župana in podžupana, ki sta si ogledala objekt in izrazila podporo našim prizadevanjem, poudarila pa, da je treba o tem seznaniti občinski svet, oni bodo odločili. Zato smo poslali vlogo za pridobitev objekta, na občino. Navedli smo potrebne podatke, o ceni, stroških… in kaj vse bi se tu (lahko) dogajalo.
Poleg tega tudi to, da bi domačija, ki je stara okrog 250 let in je bila pred par leti, celovito obnovljena, v kulturnem, etnografskem in turističnem smislu, lahko obogatila celotno občinsko ponudbo, tako kot jo v Trzinu Jefačnikova, Domžalah Menačnikova, Kamniku Bunderlova in Komendi Koželjeva domačija, če naštejemo samo sosednje občine.
Glede na to, da so si krajani Dobena, v preteklih letih, s svojimi sredstvi in mnogo ur prostovoljnega dela, sami zgradili cesto, vodovod, napeljali elektriko, telefon … in ker občina Dobenu, v glavnem namenja le sredstva za sanacijo osnovne infrastrukture in vzdrževanje, oz., zimsko čiščenje cest, smo prebivalci kraja, v primerjavi z drugimi naselji, pa tudi zaradi lege in oddaljenosti, v slabšem položaju.
Večkrat slišimo: »Sami ste se odločili živeti tam …«. Res je, vsi se odločamo sami, toda ali to pomeni, da se moramo sprijazniti s stanjem kakršno je, da ne zaslužimo sredstev še za kaj drugega, razen omenjenega? Res j tudi, da imamo čistejši zrak, lepe razglede in več sonca tu gori, toda občina za to nima nikakršnih zaslug.
Evidentno je vlaganje v infrastrukturo in različne objekte v ostalih delih občine, kjer je napredek opazen. Nikomur tega ne zavidamo, privoščimo vsem, le približali bi se radi, ostalim naseljem v občini, na tem področju.
Apelirali smo na občino, da glede na vse našteto, pozitivno pristopi k reševanju naše vloge. Ker naš kraj nima predstavnika v občinskih organih (čeprav to ni odločilno, je pa dobro), smo lahko le upali na razumevanje, verjeli v solidarnost, korekten in prijazen odnos, občinskega sveta do našega kraja, oz naklonjenost naši vlogi.
Na žalost naša upanja niso bila uresničena, vloga v občinskem svetu ni bila sprejeta. Ko smo gledali in poslušali zapis seje občinskega sveta, smo bili razočarani, nad odnosom, večjega dela občinskih svetnikov. Saj nekateri svetniki, župan in predvsem podžupan so bili korektni in je njihov pogled presegel plot, ki obdaja občinsko središče, a žal so bili v manjšini.
Človek dobi občutek, da se občina konča pod Dobenskim klancem. Na seji je bilo prisotno, veliko samo-promocije, predvsem nekateri, so se za to zelo trudili, politični interesi in nabiranje volilni točk, je bilo pomembnejše od korektnosti in solidarnosti. Kljub temu bi bila ideja verjetno sprejeta, če bi se Anžinova domačija nahajala v Mengšu.
Trditev g. Janežiča: »saj Dobeno vsako leto nekaj dobi iz proračuna, saj ne rečem, da si ne zasluži, toda …«, pove veliko. Ali to za druga naselja v občini ne velja? Naj nam prosim gospod pokaže, kaj je Dobeno v vseh teh letih dobilo iz občinskega proračuna, razen vzdrževanja in zimskega čiščenja cest, pa nekaj metrov prenovljene ceste. Po njegovem, bi bilo bolj potrebno rekonstruirati cesto, od cerkve v Mengšu do Loke, glede na to »prioriteto«, menim, da njegovo poznavanje Dobena, sega le do »Blaža«. Kdor se je že peljal po omenjeni cesti in po Dobenskih, predvsem od KT Blaž, proti vasi Rašica, bo opazil razliko. G. Janežič je očital zagovornikom nakupa objekta, da si kupujejo glasove volilcev na Dobenu.
Upoštevaje njegova navajanja, kaj vse je bolj potrebno, v občinski prestolnici in primerljivost števila volilcev v Mengšu in na Dobenu, je to smešno (morda bi imela kratica SMO dovolj le 2 črki SM – Samo Mengeš).
V nadaljevanju je bilo od nekaterih svetnikov slišati tudi: predlog ni celovito in strokovno predstavljen, a vse dodatne obrazložitve in konkretni podatki s strani g. Ropotarja, niso imeli veljave. Povedano je bilo tudi, da imajo prednost nakupa, objekti v Mengšu: Zajčeva vila, objekt Melodije, graščina, »Cegvenški« bajer…, potrebna je prenova trim steze, polepšanje krožišč na obvoznici, več sredstev za šport…, skratka, Mengeš.
Očitno je za večino glasovalcev v OS dovolj, da so na Dobenu dobre gostilne, čist zrak in lepi razgledi.
Vsakodnevne tegobe in potrebe, prebivalcev kraja, ki tu živijo, pa ne sežejo do njih, bo že držal rek: »daleč od oči, daleč od srca«.
Besedilo in foto: Tone Vidrgar
