Pred desetimi leti smo prvič poromali k Brezmadežni v kapelo Lurške Matere Božje v Podgoro pri Zlatem polju enkrat številnejši enkrat malce manj, a vedno z dobrim namenom. Pred petimi leti smo naši romarski poti dodali še postajo pri Zajčevih in tako naši poti dodali še nekaj korakov več, nekaj trenutkov za premišljevanje, ali molitev. V teh letih smo doživeli marsikaj , vsaj kar se vremena tiče a tako idiličnega kakor je bil tokrat še ne.
Na tokrat že deseto romanje k Brezmadežni v kapelo Lurške Matere Božje v Podgori pri Zlatem polju smo se odpravili v nedeljo 8. decembra izpred cerkve Marijinega Vnebovzetja na Brdu. Mraz in sneg sta mnoge odvrnila od romarske poti ,a vendar je bila tokratn a pot nekaj posebnega. Čeprav se nas na začetku ni zbralo veliko, so se nam mnogi pridružili še med potjo, tako, da je bila romarska druščina kar velika. Hoja po snegu, že znane kapelice in znamenja ob poti so imele drugačno podobo in molitev pred njimi je zvenela popolnoma drugače, saj je vse obdajala belina novozapadlega snega. Nekje na pol poti smo bili pri Zajčevih deležni še okrepčila, tako da smo pot do kapele zlahka prehodili. V kapeli smo poleg devetdnevnice v čast Brezmadežni se še posvetili Njej, ki je mati našega Gospoda Jezusa Kristusa in mati Cerkve in v katero neomajno zaupamo, saj se k njej zatekamo po njeno materinsko pomoč in varstvo. Romanje se je tudi tokrat končalo z obilno pogostitvijo prijaznih gospodinj, za nekatere pa še z romanjem v obratni smeri
