Dragi naš gospod župnik Andrej!
Dovolite, da vam danes, ko ste kot župnik zadnjič darovali nedeljsko sveto mašo v farni cerkvi, izrečemo nekaj besed ob skorajšnjem slovesu od naše župnije. Saj ne boste odšli daleč in gotovo se bomo še srečevali, pa vendar se v teh dneh končuje pomembno obdobje za naše župnijsko občestvo. Obdobje, ki se je začelo pred 34 leti, ko ste kot 35-letni mladenič postali naš župnik. To je bilo v letu 1981, ko ste obhajali 10 letnico posvetitve in sklenili tako imenovano »praktično usposabljanje« za župnika – najprej kot kaplan v Velikih Laščah in Tržiču potem pa kot župnik v Ovsišu.
Da je bilo to usposabljanje uspešno, ste dokazali kmalu po prevzemu župnije. V skladu s svojim novomašnim geslom ste pridno sadili in zalivali, Bog pa je dajal rast. Mlade ste navdušili s karizmo, blagostjo in odprtostjo. Mladinska skupina se je razcvetela in dobesedno pokala po šivih. Starejše je nagovoril duh povezovanja, izžarevanje veselja do duhovništva in prizadevanje za gradnjo občestva, ki se je kazalo tudi v obiskih po domovih in pridobivanju župnijskih sodelavcev. Spomniti se moramo, da se je vse to dogajalo v letih še močnega komunizma, ki je oviral versko življenje med drugim tudi tako, da ni dovoljeval obnove cerkvenih stavb, čeprav so bile tega potrebne.
Kot domoljuba in zavednega Slovenca vas je padec komunizma in osamosvojitev Slovenije razveselila in s svojega mesta duhovnega pastirja ste župljanom znali pokazati vrednoto lastne državnosti in svobode – s kleno besedo, molitvijo in darovanjem svetih maš za domovino ste v ključnih trenutkih slovenske osamosvojitve, pozneje pa ob obletnicah teh dogodkov pričevali o pomenu svobode in domovine za duhovno blaginjo posameznika in tudi pripomogli k njuni uresničitvi.
V samostojni državi je prišla na vrsto tudi obnova cerkva, župnišča in drugih zgradb ter ureditev grobov pobitih, ki jim je bilo do tedaj krateno človeško dostojanstvo. Pri tem sta se obrestovala zaupanje in duh sodelovanja, ki ste ju uspeli zgraditi v predhodnih letih duhovne gradnje občestva. Ljudje so stopili skupaj in pod vašim vodstvom dosegli stanje, ko lahko rečemo, da je župnija, vključno s podružnicami, v materialnem smislu vzorno urejena.
Enako velja tudi za duhovni vidik župnije, saj ne moremo mimo tega, kar ste sami ves čas poudarjali in z zgledom živeli - pomembnejša je duhovna kot materialna podoba župnije. Verjetno ne bomo nikoli vedeli oziroma se zavedali, koliko duhovnih darov smo prejeli preko vaših rok, besed in molitev. V teh 34 letih ste kakih 15000 krat darovali sveto mašo, od tega več kot 1500 za župnijsko občestvo, z zakramentom krsta v Cerkev sprejeli več kot 1000 otrok, podelili na stotisoče svetih obhajil in desettisoče zakramentov sprave. Tudi ur verouka se je verjetno nabralo blizu 20000… Pa številke pravzaprav niso pomembne – že en sam zakrament, ko se po vaših rokah človeka dotakne Bog, je neprecenljiv in neskončno vreden. Vi pa ste vsemu pridodali še svojo ljubezen, predanost in veselje nad tem, da ste božji služabnik in nam lahko posredujete Božje darove. Poleg tega ste nam dali tudi sebe – osebno pozornost do vsakega, drobna darilca za mlade in župnijske sodelavce ob različnih priložnostih, vedno odprto župnišče, Gardaland, ki ste ga iz leta v leto podarjali generacijam devetošolcev ter drugi izleti za pevce, ministrante, animatorje... Posebej je župnijo zaznamoval vaš romarski duh. Župnijska romanja, ki jih je popestrila vaša razgledanost, so bila bogata izkušnja za udeležence. Vse to priča o tem, da ste nas imeli radi in vašo ljubezen bomo ohranili v srcih.
Župnijo ste vodili mirno, brez pritiskov in avtoritarnega »komandiranja«, tudi tako, da ste dopustili in (tako materialno kot duhovno) podprli pobude skupin in posameznikov, da so lahko po svojih močeh in sposobnostih prispevali k življenju občestva. To znajo in zmorejo le modri župniki, ki vedo, da ne morejo vsega narediti sami, znajo pa obdržati pravo smer dogajanja v župniji. To se odraža predvsem pri delu z mladimi. Tako kot tistim, ki so bili mladi pred 34 leti, kot sedaj njihovim otrokom ste se naselili v srce, podprli vzgojna prizadevanja njihovih staršev in mladim posredovali Kristusovo besedo resnice ter jih navdušili za življenje v Kristusu – na različne načine a v istem Duhu. Nekdanji ali sedanji mladinci so tako nosilci cerkvenega petja, ključarji, člani Župnijskega pastoralnega sveta, Karitas, zakonske in molitvene skupine, animatorji Slomškovega priznanja in oratorija, tudi mladi duhovniki in bogoslovec… Po drugi strani so vaše posebne skrbi deležni bolni in ostareli. Prinašate jim Kristusovo tolažbo, ne le v župniji ampak tudi v bolnišnicah in domovih. Kot dobri pastir, ki se potrudi za vsako ovco.
Gospod župnik, iskreno smo vam hvaležni za vse, kar ste dobrega naredili za nas vse in za vsakega posebej. Nikoli vam ne bomo mogli tega povrniti, zato bomo v molitvi prosili Boga naj vam On povrne. Ne zamerite nam, če smo vas kdaj prizadeli in razočarali in vas prosimo, da se tudi vi nas kdaj spomnite v molitvi. Odhod z župnije bo tudi za vas velika sprememba. Naj vam Bog nakloni povrnitev načetega zdravja in še veliko duhovno bogatih romanj po tem svetu.
Tako kakor se nas bo on spominjal v svojih molitvah in prošnjah, se ga večkrat spomnimo tudi mi .