Vsem šolarjem in dijakom, ter seveda njihovim staršem na pot v novo šolsko leto pišem tole malce sposojeno zgodbo. V 550 številke revije Ognjišče si lahko preberemo zgodbo, ki jo je napisal Karl Gržan in ima tisti značilni zastrašujoči uvod: »Naj pride mama v šolo« in potem še drugi stavek: »Saj ve za tvoje ocene?« Kako naj staršem povem, da sem tudi nemočen, ko so me želeli videti le kot uspešnega , sposobnega, se z mano celo bahali. A tokrat je bilo drugače, edini sem imel pred zaključkom polletja tri čiste cveke. Ko sem dobil prvega sem pomislil ga bom že popravil, a ni šlo in ko sem si doma še tako želel spregovoriti o tem, dati iz sebe to muke stiske, pa nisem imel moči. Dobro je otroku ploskati ob njegovih uspehih, a prav tako, če ne še bolj , ga je potrebno sprejeti v njegovi nemoči. V nadaljevanju zapisa sledimo pogovoru med očetom in sinom, ko mu on prizna, da ima tri šuse iz slovenščine in o očetovih izrečenih besedah o tem , da kako to, ko se je vendar učil in njegovemu objemu , ter o njegovih vprašanjih, a ne, da bi ga obsodil, ampak lažje razumel. In zvečer mu je dejal, mogoče bi bilo prav, da greva skupaj do profesorice in sta šla. »Če si se učil potem res ne razumem kako je mogoče, da označiš skoraj vse zloge napačno?« »Ne zmorem! Možgani mi ne potegnejo« je poskušal pojasniti. Razredničarka je vprašala:« Ali ni mogoče kako drugače preveriti znanja?« in dobil je vprašanje : » No pa povej vrste stopic!« Jamb, trohej, daktil, amfibrah, spondej je zdrdral in že razlagal značilnosti posamezne vrste. Očitno ni zabušant je pripomnil oče, »Morda je celo genij« je dejala razredničarka in svojo izjavo obrazložila. » Geniji so imeli težave z utečenimi postopki« in ob tem je profesorica slovenščine pripomnila, da je odlika dobrega pedagoga, da zna odkrivati znanje in ne neznanje. Potem je dejala očetu: » Hvala, ker ste prišli na roditeljski sestanek. Še tako težke zagonetke lahko v razumevajočem sodelovanju razrešimo« Tako bo prizadevanje vseh, tako tistih, ki gledajo od katedra-šolske table stran kakor tistih, ki gledajo vanj in njihovih staršev v skupnem sodelovanju dvignilo tudi učni uspeh ,ali kakor nam pravi blaženi Slomšek: » Učitelj ne sme misliti , da je svojo dolžnost dovršil, če je svoje učence gladko brati in čedno pisati naučil. Kaj pomaga , če je glava prebrisana, srce pa hudobno in robato. Branje in pisanje je le lupina jedro pa krščanska omika in žlahtno srce. Želim vam uspešno in nepozabno šolsko leto!
Karl Gržan je doslej izdal že preko 20 knjig.