Letošnji cilj je bila Čemšeniška planina, ki je primerna tudi za otroke, zato se je letošnjega klubskega pohoda udeležilo kar precej družin z majhnimi otroki. Tisti največji so na vrh pripešačili, manjši pa so prišli v nahrbtnikih požrtvovalnih staršev. Po jutranjem zboru na Prvinah, smo se po slabi uri ponovno dobili na vrhu, saj je bil tempo pohoda prilagojen različnih udeležencem.  Ivi in Tone sta poskrbela za gorivo za starejše udeležence, tamlajši so pa na vrhu dobili gorivo v najrazličnejših sladkornih oblikah... Vreme je bilo cel čas vzpona na naši strani, na vrhu je pa začelo deževati in dež nas je tako spremljal tudi na poti navzdol. Ampak Rokovnjači se pač ne damo in smo se še spodaj na Prvinah malo podružili, tako kot se za klubski pohod spodobi.  Ravno prav utrujeni, majčkeno premočeni, ampak zadovoljni, smo se počasi razšli in že razmišljamo, kam jo bomo skupaj mahnili naslednje leto.