Potovati pomeni odkrivati, spoznavati, doživljati in ne nazadnje pomeni tudi naš beg pred stresom. Tokrat smo se na pot podali ob pomoči petih folklornih skupin in ljudskih pevcev ter spoznavali pokrajine naše domovine in za trenutek še daljne Rusije. V zadnjem času pri nas kulturne prireditve do zadnjega kotička napolnijo dvorane in tudi tokrat na že 3. folklornem koncertu v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici ni bilo nič drugače. Številni ljudski plesi, ki jih ohranjajo različne folklorne skupine so tokrat privreli na plano in obiskovalcem pričarali vso barvitost ljudskih plesov, pesmi in glasbe, ki jo lahko doživijo le na takšnih koncertih. Verjetno le mnogi vedo koliko je potrebno za to vaj in na koncu tudi organizacijskih spretnosti za pripravo takšnega koncerta in zato zahvala idejni in gonilni sili Simoni Drolc ni izostala. Nam je koncert ponovno dokaz, da iščemo tisto, kaj je nekoč bilo, lahko bi dejali svojo identiteto in, da jo najdemo v teh vseh plesih in petju, kar so dokaz tako starejši kot mlajši obiskovalci. Folkloristi so nas popeljali z plesom in pesmijo po slovenskih pokrajinah, Tamburaški orkester iz Senožeti pa še v daljno Rusijo z znanimi ruskimi napevi. Skozi prireditev nas je tokrat z besedo vodil Aleš Lebar, ki nam je najprej predstavil otroško folklorno skupino FKD Lukovica. Zapeli so nam svojo himno, ki na koncu pravi: "Saj folklornih se izmed vseh spozna poje, pleše rajat zna" in nam nato zaplesali gorenjske, ali po domače rečeno kar kranjske plese. Kaj se je počelo v časih naših mam in starih mam ob zimskih večerih nam je prikazala Folklorna skupina Pušelc, ki že 10. leto deluje v okviru DU Boris Kidrič Ljubljana. Kod zanimivost naj zapišem, da v pomanjkanju moških pri njih odplešejo tudi moške vloge ženske napravljene prav po možato v moškega. V KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja deluje več skupin in ena izmed njih je skupina pevk in pevcev ljudskih pesmi. Zapisali in ohranili so kar nekaj pesmi, ki so se nekoč pele po naših vaseh. Tako smo prisluhnili Kuhar'ca, kuhar'ca , Špeva in Midva sva dva čevljarčka. Domači plesalci Folklornega društva Lukovica so se nam predstavili z plesi iz zgornjega Posočja v odrski priredbi Tomaža Boleta, ter z Skutnik ali po italijansko Guarda je prelaz v kaninskem pogorju, po katerem je mogoče priti iz Rezije in Furlanije do Žage v dolini Soče. To je bila nekdaj tudi najkrajša pot za fante, ki so se vračali iz vojske. Njihova vrnitev je okvir nocojšnje odrske postavitve. Vključuje zgodbo fanta, ki se nima dekleta a jo želi po prihodu domov osvojiti in se z njo poročiti. Plesi, ki se v postavitvi zvrstijo, prikazujejo njuno igro, poglede in zapeljevanje. Začeto dvorjenje se razvije v prikrito ljubezen, ki se na koncu odkrije….. Senožeški tamburaši so se prvič zbrali leta 2010. Svoje življenje bogatijo s pesmijo, spoznavajo nove ljudi in kraje, tudi v tujini. Igrajo ljudske pesmi, narodno zabavne, popevke in klasične skladbe. Orkester vodi Eva Dukarič. Najprej so zaigrali San se šetao, prekmursko ljudsko in nato Venček ruskih (Stepa, Kalinka), oboje v priredbi Helene Vidic. Nato so svoje inštrumente in glasbo posodili še folklorni skupini Dolsko, ki deluje v okviru Turističnega društva Dolsko, ki so nas popeljali po Beli krajini zahvaljujoč mentorjema Anici in Jožetu Zakrajšek. Skupaj z FS KUD SVOBODA Črnuče ali na kratko FS Črnučan smo se podali na žetev, na neskončna polja prekmurskih ravnic, poletna sapa vetra pa pozibava zrelo klasje .. Zaplesali so na koreografijo Zrejlo je žito avtorice Simone Drolc. Če smo preko prireditve spoznavali kakšni so plesi v naših pokrajinah smo zahvaljujoč članicam Kulturno turističnega društva Selce, spoznali, da so sosedski odnosi povsod po našo ljubi domovini enaki. V skeču Sosedi smo se tako nasmejali zgodam in nezgodam dveh sosed in ne nazadnje ugotovili, da se smejemo tako tudi svojim napakam. Po Sloveniji govorijo, da če bi foušija gorela, bi še drv ne rabl in ravno to smo spoznali v skeču TKD Selce, ki nas je nasmejal do solz. Sicer se pa najraje smejemo svojim neumnostim. Na odru so se sosedam pridružili še prijatelji iz društva – pravi godci ljudskih pesmi, kleni Štajerci in
"vrezali" tri pesmi, ki nam povedo, da jih še vedno vleče z trebuhom za kruhom. Tako smo prisluhnili pesmim Zlata praga, Dunaj naj bo Dunaj in Snežni valček. Gostje iz Selc pravijo, da prihajajo iz kraja, kjer se s pesmijo vstaja. Pesem naj kar vstaja, mi bomo pa še mal poležal včasih poreko. Sicer letos praznujejo 10. obletnico delovanja. Izdali so zgoščenko "Jaz bi lušten bia" s katero ohranjajo stare ljudske pesmi z željo, da bi se prepevale iz roda v rod. V nadaljevanju so nam zapeli lepe ljudske pesmi. "Z jesenjo pobiramo sadove, zaključujemo z deli na polju in sklenemo leto v žegnanjsko praznovanje. V starih časih so sezonski hlapci in dekle ta dan dobili plačilo in se odpravili domov za čez zimo, ali pa kar naprej k novim gospodarjem. Žegnanjski nedelji pritičeta tudi semenj in veselje. Domača odrasla skupina Folklornega društva Lukovica je tako sklenila nocojšnji večer s plesom in pesmimi iz bližnjega okoliša v odrski priredbi Simone Drolc z naslovom postavitve "Na kvatrno nedeljo" Ob koncu so se folkloristi z popotno culo, ali malho zahvalili najprej vsem nastopajočim, nato pa še Občini Lukovica in Župniji Brdo za prijeten prostor kar dvorana Antona MArtina Slomška zagotovo je, kjer imajo vaje vse večkrat v tednu, Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za strokovno in materialno podporo, Gostinskemu podjetju Trojane, Pošti Slovenije, Mesarstvu Dobravec, podjetju Moja kava, Trgovini Spina, Gostilni Škarja, RCU Lukovica, gasilcem PGD Prevoje, KS Prevoje, Turističnemu društvu Gradišče in številnim drugim posameznikom, ki so jim pomagali pri organizaciji. Popotovanja je bilo po močnem aplavzu konec, ostali so lepi spomini in sklenila so se nova prijateljstva, ki so se v prijetnem druženju po koncertu še okrepila in bodo še trajala.