V soboto 11. maja 2013 so člani Strojnega krožka Radomlja priredili druženje v Vidmu pri Lukovici, kjer so predstavili kmetijske stroje. Poleg teoretične predstavitve so želeli prikazati delovanje strojev tudi v praksi in ob tej priložnosti pokositi travnik, a jim je ponagajalo deževno vreme, košnjo travnika pa so prestavili na ponedeljkovo popoldne. Poleg predstavnice SIP Strojne industrije iz Šempetra in župana Mateja Kotnika so se druženja udeležili tako starejši, kot tudi mlajši, ki se ukvarjajo s kmetijstvom oziroma so se želeli pozanimati in ogledati razstavljeno mehanizacijo.
Strojni krožek Radomlja je v občini Lukovica prisoten že 17 let. Krožek trenutno šteje 130 članov, od tega jih je približno 100 aktivnih, članstvo pa po besedah predsednika Janeza Cerarja iz leta v leto narašča. Večina članov prihaja iz občine Lukovica, nekaj pa jih je tudi iz občine Moravče. Poleg vsakoletne organizacije druženja, kot je bilo sobotno, ki ga je podprla tudi občina Lukovica, v okviru krožka organizirajo tudi izlete in ekskurzije, saj je eden izmed namenov krožka tudi prijetno druženje med člani. Njihove ekskurzije in izleti temeljijo na spoznavanju Slovenije, saj se dogovorijo s kakšnim drugim krožkom, da jih obiščejo, gostitelji pa jim pokažejo kmetije in kakšne okoliške znamenitosti. Lansko leto so tako obiskali Koroško, v letošnjem letu pa bili na Notranjskem. Vsako leto poleti gredo skupaj z domžalskim krožkom tudi za kakšen dan na morje in se ob koncu avgusta odpravijo na Pomurski sejem v Gornjo Radgono. Krožek ima v lasti kar nekaj strojev, kot na primer travniške brane, sadilec koruze, valjar za po njivi, stojalo za obrezovanje parkljev pri živini, izvajajo pa se tudi medsosedske usluge. Pri tem si kmetje med seboj pomagajo oziroma kmetje nudijo pomoč tudi tistim, ki nimajo kmetijskih strojev - "nekmetom", saj obstaja cenik, po katerem se tovrstne usluge zaračunavajo brez davka. Predsednik društva je o ustanovitvi strojnega krožka dejal: "Ideja je prišča iz sosednje Avstrije, saj imajo tam že dolgo razvito medsosedsko pomoč in se je izkazalo, da je to v redu in se obnese tudi pri nas v Črnem grabnu. Kljub vsemu pa se ne bi pritoževali nad dodatno pomočjo občine in države. Zaenkrat zaradi sredstev ne nameravamo razširjati svoje dejavnosti, smo pa zadovoljni, saj so ljudje veseli, če se lahko malo družijo in si med seboj izmenjujejo delovne izkušnje." Član lahko postane vsakdo, ki se zglasi pri blagajniku krožka Matevžu Cerarju, še raje pa imajo nove mlade člane. Glede na gospodarsko krizo v kateri se nahajamo, pa se Janezu zdi, da bodo mladi ostajali doma in se ukvarjali s kmetijstvom, čeprav malim kmetijam slabo kaže, saj nimajo pretirane podpore države, kot je bilo to na primer v zlatih časih v 70-ih in na začetku 90-ih let.
Župan Matej Kotnik za razliko od brata in očeta ni včlanjen v Strojni krožek Radomlja, vendar z veseljem spremlja njihove dogodke, kot je bilo sobotno druženje. V naši občini so le štirje odstotki kmetij z več kot 20 hektarji, ostalo pa so manjše kmetije, prav tako niti teren ne omogoča, da bi kmetje kar kupovali zemljo, tako kot je to na primer v domžalski ali kamniški občini. Župan prav tako podpira tiste kmete, ki vztrajajo s svojimi kmetijami in skrbijo za našo kulturno dediščino ter ceni poizkuse tistih, ki razmišljajo in vidijo smisel tudi v svežih dopolnilnih dejavnostih in razvoju kmetij v občini ter dodaja: "Zdi se mi, da krožek še ni popolnoma našel svojega namena v tem smislu, da bi bilo več medsosedske pomoči. V prihodnosti, ko bo solidarnost prevladala nad tekmovalnostjo, bi si lahko kmetje med seboj še bolj izposojali stroje in si prišli naproti ob velikih delih. Takšno združenje se mi zdi dobro, saj povezuje ljudi, ti si tudi ogledajo možnosti izboljšave za prihodnost."
