Seme je bogato vzklilo. Tako bi lahko rekli, ko je bila 21. junija zvečer v krašenjski šoli na ogled postavljena likovna razstava, kjer so stene krasila prelepa likovna dela zgoraj imenovanih ustvarjalcev na tenkočutno, v največjo globino duše segajočo vsebino Levčevih pesmi. Pričakovano je bilo več slik na temo Požgana vas (pod vsako sliko je bila natisnjena pesem, na katero se nanaša slika). Slike kažejo, kako temeljito so se umetniki poglobili v pesmi – v vsako kitico in verz posebej, in tako res ustvarili dela, na katera bi bil neznansko ponosen tudi pesnik sam. Slike so na ogled v krašenjski šoli še do sobote 29. junija, vsak dan od 17. do 19. ure.
Literarnega večera, posvečenega 90-letnici Levčevega rojstva, sta se prijazno odzvala tudi predsednik Društva slovenskih pesnikov in pisateljev Veno Taufer in Nina Kokelj, pisateljica za otroke in odrasle. Veno Taufer je osebno poznal Petra Levca, nekaj časa sta bila sodelavca na radiu, vendar je Levec kasneje odšel v Cankarjevo založbo. Izreden vtis je nanj naredil program literarnega večera, branje njegove ustvarjalne poti in njegovih pesmi. Dejal je: »Presenečen in očaran sem nad resnobno, skrbno zasnovanim programom. Ne vem, če sem že kdaj doživel tak poklon pesniku.«
Literarni večer so Veri Beguš pomagali ustvarjati in voditi mladi in malo manj mladi člani KUD Fran Maselj Podlimbarski, Gabrijel Gales, Maruša Čebulj, Boži Požar, nečakinja Petra Levca Olga Vrankar, Dragica Umek in Romana Močnik Žavbi. Branje poezije so popestrili s pesmimi pevci ljudskih pesmi omenjenega kulturnega društva.
Vsi prisotni so se nato napotili na drugi konec Krašnje (Veno Taufer je dejal, kako dolga vas) v bivšo Pavletovo hišo, ki jo pripravljajo kot muzejsko hišo in še ni odprta. V njej je Petru Levcu posvečena posebna soba, mesto pa bodo dobili tudi ostali literarni umetniki kraja ter domača slamnikarska obrt.
Peter Levec je brezčasen pesnik. Njegove pesmi vidijo včeraj, danes, jutri, mimogrede še mnogo vmes. Zato so še kako primerne tudi za naše praznovanje Dneva državnosti, za naš danes in jutri.
Milena Bradač