V poslovnem dnevniku Finance so v sredo, 24. februarja 2016, objavili prispevek novinarke Teje Grapulin, v katerem je eden izmed sogovornikov na temo razdelitve in porabe evropskih sredstev tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik.
Dve milijardi evrov sta v obdobju 2007 – 2013 šli v regije, ki štejejo pod vzhodno Slovenijo, ker je po kriterijih EU za del še naprej podpovprečno razvit, bo v 2014 – 2020 Vzhodna regija dobila še 1,26 milijarde evrov. Ob tem, da se iz teh delov Slovenije prebivalci še vedno odseljujejo v bolj razvite dele, ki so zaradi statusa razvitosti upravičeni do manj sredstev, čeprav je dejansko stanje lahko povsem drugačno, opozarja župan Lukovice Matej Kotnik.
»Sprašujem se, kaj dela Slovenija z denarjem, ki je namenjen razvoju regij. Kljub vsem sredstvom imamo nerazvite še vedno iste dele Slovenije kot pred 25 leti in ljudje se od tam še vedno odseljujejo. Kam smo dali ves evropski denar od razvoja?« se sprašuje Matej Kotnik, župan občine Lukovica. V obdobju 2007 – 2013 sta šli za Vzhodno regijo oziroma za regije, ki sestavljajo sedanjo Vzhodno regijo (kateri del Slovenije je to, je razvidno iz grafike), dobri dve milijardi evropskih sredstev, za zahodno regijo pa 1,17 milijarde evrov, torej pol manj. Za celotno območje Slovenije je šlo še 1,26 milijarde evrov. Skupno je imela sicer Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov sredstev. Bruselj je sicer Sloveniji izplačal 95 odstotkov teh sredstev, s čimer se uvrščamo med bolj uspešne članice EU glede črpanja. Glede tega je Slovenijo pohvalila tudi evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu.
»Težava je v tem, da se kljub takšnim vsotam, ki so šle na vzhod, ljudje še vedno odseljujejo iz teh krajev, kljub temu da imajo lepe asfaltne ceste, saj v kraju z razvojnim denarjem niso ustvarili vsebin, ki bi ljudi zadrževale, ni delovnih mest. Kaj pomaga lepa šola iz evropskih sredstev, zasedena pa je le 60 odstotno. Mi smo šolo zgradili sami, zasedena je že zdaj 130 odstotno. Vprašam se, kako smiselno se je delil evropski denar,« pravi Matej Kotnik.
Kljub dvema milijardama vzhodna Slovenija krepko pod povprečjem EU
Kako razvita sta vzhodni in zahodni del Slovenije? Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je bil regionalni BDP na prebivalca v Zahodni regiji leta 2013 v primerjavi s povprečjem EU na ravni 97 odstotkov, v Vzhodni pa 68 odstotkov. V letu 2008 sta bili na 107 in 73 odstotkih, navaja UMAR v Poročilu o razvoju Slovenije 2015. V kohezijski politiki se regije, ki imajo manjši BDP na prebivalca od 75 odstotkov povprečja EU, štejejo za manj razvite.
SVRK: preverili smo stanje
Slovenija je v obdobju 2014 – 2020 razdeljena na dve regiji – Vzhodno in Zahodno, Vzhodni bo šlo 1,26 milijarde evrov evropskih sredstev, Zahodni pa 847 milijonov evrov. Obema skupaj bo na voljo še dobra milijarda evrov iz kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama, pojasnjujejo na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Toda, ali sploh vemo, kako bodo ta sredstva spodbudila razvoj regije? Na SVRK pravijo, da je bilo v okviru priprave programskih dokumentov preverjeno stanje tako Vzhodni kot Zahodni kohezijski regiji, na podlagi česar je država pripravila tako partnerski sporazum kot operativni program. Pri tem, kako bodo razdeljena sredstva iz skladov so upoštevali razlike v razvitosti regij, potrebah in stanju na trgu dela ter napovedmi povečanja stopnje tveganja revščine.
Ali vemo, na čem gradimo?
Osnovna težava je v tem, da država ni naredila analize trenutne situacije, torej kako je bil evropski denar porabljen, kakšni so učinki in kam bi torej bilo treba vlagati, opozarja Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica in vodja slovenske delegacije v Odboru regij in član predsedstva Odbora regij EU. »Gledano skozi BDP so se razlike med vzhodom in zahodom Slovenije še povečale, verjetno je to še povezano s krizo, problem je tudi v veliki centralizaciji na ravni države.« Ob tem Žagar opozarja na težavo, v kateri so se znašle občine zaradi preusmeritve evropskega denarja z infrastrukturnih naložb k drugim projektom. Na SVRK pojasnjujejo: »V skladu z usmeritvami EU smo se od vlaganj v infrastrukturo premaknili k vlaganjem v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki, tudi sinergijskimi. Tako bo zastavljene cilje na ravni države mogoče doseči tudi na podlagi združenih regijskih projektov, ki bodo s sinergičnimi učinki povečali konkurenčnost regij in Slovenije kot celote, kjer so občine seveda pomemben sogovornik,« pojasnjujejo na SVRK. »Zahodna in Vzhodna regija sta precej raznoliki in tukaj ni vprašanje, ali bomo skrbeli za skladnejši razvoj. To moramo narediti, če želimo razvojno napredovati, saj so razlike v razvitosti med posameznimi deli še vedno prevelike.«
Zakaj nič več za infrastrukturo?
A Žagar opozarja: »Odločitev, da se kar naenkrat nič več ne da za vlaganja v infrastrukturo, pomeni veliko težavo za občine. Seveda je treba vlagati v razvoj, a brez osnovne infrastrukture prav tako ne gre. V naši občini imamo pomembno izvozno podjetje Impol. Želimo jim omogočiti osnovno prometno in energetsko infrastrukturo, evropskega denarja ni, tudi ni domačega, občine smo podfinancirane, nimamo vzvoda za takšne naložbe,« opozarja Žagar. »Nisem pa denimo še videl analize, kakšne učinke so dali centri odličnosti, take analize bi morale biti izhodišče za pripravo osnovnih dokumentov. Nimamo strategije razvoja Slovenije, ne vemo, kam želimo iti, medtem ko so regije naredile svoje regionalne razvojne programe, so izluščile potrebe na terenu, to bi moralo biti izhodišče za pogajanja glede delitve denarja.« Ob tem še dodaja, smo že leta 2016, perspektiva se je začela 2014. »Razpisov, ki bi bili primerni za občine še ni bilo, sicer pa se napovedujejo mehke vsebine, denimo pisanje prometnih vsebin. A kaj nam bodo te pomagale, če potem ne bo denarja za dejansko gradnjo cest?«
»Sprašujem se, kaj dela Slovenija z denarjem, ki je namenjen razvoju regij. Kljub vsem sredstvom imamo nerazvite še vedno iste dele Slovenije kot pred 25 leti in ljudje se od tam še vedno odseljujejo. Kam smo dali ves evropski denar od razvoja?« se sprašuje Matej Kotnik, župan občine Lukovica. V obdobju 2007 – 2013 sta šli za Vzhodno regijo oziroma za regije, ki sestavljajo sedanjo Vzhodno regijo (kateri del Slovenije je to, je razvidno iz grafike), dobri dve milijardi evropskih sredstev, za zahodno regijo pa 1,17 milijarde evrov, torej pol manj. Za celotno območje Slovenije je šlo še 1,26 milijarde evrov. Skupno je imela sicer Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov sredstev. Bruselj je sicer Sloveniji izplačal 95 odstotkov teh sredstev, s čimer se uvrščamo med bolj uspešne članice EU glede črpanja. Glede tega je Slovenijo pohvalila tudi evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu.
»Težava je v tem, da se kljub takšnim vsotam, ki so šle na vzhod, ljudje še vedno odseljujejo iz teh krajev, kljub temu da imajo lepe asfaltne ceste, saj v kraju z razvojnim denarjem niso ustvarili vsebin, ki bi ljudi zadrževale, ni delovnih mest. Kaj pomaga lepa šola iz evropskih sredstev, zasedena pa je le 60 odstotno. Mi smo šolo zgradili sami, zasedena je že zdaj 130 odstotno. Vprašam se, kako smiselno se je delil evropski denar,« pravi Matej Kotnik.
Kljub dvema milijardama vzhodna Slovenija krepko pod povprečjem EU
Kako razvita sta vzhodni in zahodni del Slovenije? Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je bil regionalni BDP na prebivalca v Zahodni regiji leta 2013 v primerjavi s povprečjem EU na ravni 97 odstotkov, v Vzhodni pa 68 odstotkov. V letu 2008 sta bili na 107 in 73 odstotkih, navaja UMAR v Poročilu o razvoju Slovenije 2015. V kohezijski politiki se regije, ki imajo manjši BDP na prebivalca od 75 odstotkov povprečja EU, štejejo za manj razvite.
SVRK: preverili smo stanje
Slovenija je v obdobju 2014 – 2020 razdeljena na dve regiji – Vzhodno in Zahodno, Vzhodni bo šlo 1,26 milijarde evrov evropskih sredstev, Zahodni pa 847 milijonov evrov. Obema skupaj bo na voljo še dobra milijarda evrov iz kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama, pojasnjujejo na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Toda, ali sploh vemo, kako bodo ta sredstva spodbudila razvoj regije? Na SVRK pravijo, da je bilo v okviru priprave programskih dokumentov preverjeno stanje tako Vzhodni kot Zahodni kohezijski regiji, na podlagi česar je država pripravila tako partnerski sporazum kot operativni program. Pri tem, kako bodo razdeljena sredstva iz skladov so upoštevali razlike v razvitosti regij, potrebah in stanju na trgu dela ter napovedmi povečanja stopnje tveganja revščine.
Ali vemo, na čem gradimo?
Osnovna težava je v tem, da država ni naredila analize trenutne situacije, torej kako je bil evropski denar porabljen, kakšni so učinki in kam bi torej bilo treba vlagati, opozarja Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica in vodja slovenske delegacije v Odboru regij in član predsedstva Odbora regij EU. »Gledano skozi BDP so se razlike med vzhodom in zahodom Slovenije še povečale, verjetno je to še povezano s krizo, problem je tudi v veliki centralizaciji na ravni države.« Ob tem Žagar opozarja na težavo, v kateri so se znašle občine zaradi preusmeritve evropskega denarja z infrastrukturnih naložb k drugim projektom. Na SVRK pojasnjujejo: »V skladu z usmeritvami EU smo se od vlaganj v infrastrukturo premaknili k vlaganjem v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki, tudi sinergijskimi. Tako bo zastavljene cilje na ravni države mogoče doseči tudi na podlagi združenih regijskih projektov, ki bodo s sinergičnimi učinki povečali konkurenčnost regij in Slovenije kot celote, kjer so občine seveda pomemben sogovornik,« pojasnjujejo na SVRK. »Zahodna in Vzhodna regija sta precej raznoliki in tukaj ni vprašanje, ali bomo skrbeli za skladnejši razvoj. To moramo narediti, če želimo razvojno napredovati, saj so razlike v razvitosti med posameznimi deli še vedno prevelike.«
Zakaj nič več za infrastrukturo?
A Žagar opozarja: »Odločitev, da se kar naenkrat nič več ne da za vlaganja v infrastrukturo, pomeni veliko težavo za občine. Seveda je treba vlagati v razvoj, a brez osnovne infrastrukture prav tako ne gre. V naši občini imamo pomembno izvozno podjetje Impol. Želimo jim omogočiti osnovno prometno in energetsko infrastrukturo, evropskega denarja ni, tudi ni domačega, občine smo podfinancirane, nimamo vzvoda za takšne naložbe,« opozarja Žagar. »Nisem pa denimo še videl analize, kakšne učinke so dali centri odličnosti, take analize bi morale biti izhodišče za pripravo osnovnih dokumentov. Nimamo strategije razvoja Slovenije, ne vemo, kam želimo iti, medtem ko so regije naredile svoje regionalne razvojne programe, so izluščile potrebe na terenu, to bi moralo biti izhodišče za pogajanja glede delitve denarja.« Ob tem še dodaja, smo že leta 2016, perspektiva se je začela 2014. »Razpisov, ki bi bili primerni za občine še ni bilo, sicer pa se napovedujejo mehke vsebine, denimo pisanje prometnih vsebin. A kaj nam bodo te pomagale, če potem ne bo denarja za dejansko gradnjo cest?«
»Usmerimo denar v dejanske potrebe«
A na drugi strani župan Lukovice pravi: »Kaj ti pomaga lepa asfaltna cesta, fontana sredi krožišča in večnamenska dvorana s skoraj toliko sedeži, kot je prebivalcev v občini, če čez deset let to ne bo nikomur služilo in ne boš imel denarja, da bi to vzdrževal,« pravi Matej Kotnik. »Marsikateri evropski projekt je bil bolj kot koralde in ogledalca za Indijance. Ob vseh razdeljenih milijonih je vprašanje, kdo se lahko pohvali, da je evropski denar porabil v dobro kraja, projekti so lahko sami po sebi nesmiselni, ne ustvarijo ničesar, kar bi zadržalo prebivalce v kraju in dejansko omogočilo razvoj in ne le lepše podobe - šminke kraja,« pravi Kotnik. »V novi perspektivi bi bilo smiselno usmeriti denar v dejanske potrebe, ki so na celotnem teritoriju države. Bojim pa se, da bo šlo spet za politični prestiž in urejanje zadev za vplivna področja nekaterih politikov. Je kje kdo, ki bi videl celoto in gledal na vse? Če se ne znamo dogovoriti o upravni ureditvi Države in regijah, kako se bomo kaj več. Dokler vsak vleče samo na svoje, iz tega ne bo veliko,« še opozarja Kotnik.
Projekte bodo izbirali na podlagi posebne metodologije
SVRK pojansjujejo, da bodo projekte, katerim bo šel evropski denar, izbirali na podlagi posebnih meril za izbor projektov. Ta določajo metodologijo in načela za izbor projektov. Med drugim, da morajo projekti biti v skladu z operativnim programom izvajanja kohezijske politike 2014 - 2020. »S tem pa imajo ključno vlogo za dodeljevanje finančne podpore področjem v okviru izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji do leta 2020 oziroma 2023. Ker pa gre v primeru evropskih sredstev za pomemben in v večini primerov tudi edini razvojni denar, lahko le z doslednim spoštovanjem pravil zagotovimo, da bo ustrezno porabljen in da bodo doseženi največji možni učinki,« pravijo na SVRK.
Avtorica prispevka: Teja Grapulin
A na drugi strani župan Lukovice pravi: »Kaj ti pomaga lepa asfaltna cesta, fontana sredi krožišča in večnamenska dvorana s skoraj toliko sedeži, kot je prebivalcev v občini, če čez deset let to ne bo nikomur služilo in ne boš imel denarja, da bi to vzdrževal,« pravi Matej Kotnik. »Marsikateri evropski projekt je bil bolj kot koralde in ogledalca za Indijance. Ob vseh razdeljenih milijonih je vprašanje, kdo se lahko pohvali, da je evropski denar porabil v dobro kraja, projekti so lahko sami po sebi nesmiselni, ne ustvarijo ničesar, kar bi zadržalo prebivalce v kraju in dejansko omogočilo razvoj in ne le lepše podobe - šminke kraja,« pravi Kotnik. »V novi perspektivi bi bilo smiselno usmeriti denar v dejanske potrebe, ki so na celotnem teritoriju države. Bojim pa se, da bo šlo spet za politični prestiž in urejanje zadev za vplivna področja nekaterih politikov. Je kje kdo, ki bi videl celoto in gledal na vse? Če se ne znamo dogovoriti o upravni ureditvi Države in regijah, kako se bomo kaj več. Dokler vsak vleče samo na svoje, iz tega ne bo veliko,« še opozarja Kotnik.
Projekte bodo izbirali na podlagi posebne metodologije
SVRK pojansjujejo, da bodo projekte, katerim bo šel evropski denar, izbirali na podlagi posebnih meril za izbor projektov. Ta določajo metodologijo in načela za izbor projektov. Med drugim, da morajo projekti biti v skladu z operativnim programom izvajanja kohezijske politike 2014 - 2020. »S tem pa imajo ključno vlogo za dodeljevanje finančne podpore področjem v okviru izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji do leta 2020 oziroma 2023. Ker pa gre v primeru evropskih sredstev za pomemben in v večini primerov tudi edini razvojni denar, lahko le z doslednim spoštovanjem pravil zagotovimo, da bo ustrezno porabljen in da bodo doseženi največji možni učinki,« pravijo na SVRK.
Avtorica prispevka: Teja Grapulin
