Z nedeljsko predstavo se je končalo prvo obdobje muzikala Annie, ki so ga skupaj pripravili kulturno društvo Mlin Radomlje , kulturno društvo Ihan in godba Domžale. In čeravno star pregovor pravi, da v španoviji še pes crkne tokrat ne drži saj je skupno delo obrodilo res lepe sadove. Kaj naj bi le šlo narobe, če vajeti v rokah držijo Nina Mav Hrovat, Klavdija Gregorin in Ana Ivanšek tri dame, ki so uspešne, zagnane, delavne in ne nazadnje organizacijsko nadpovprečno sposobne. Nadaljevanje dela, ki so ga zastavile in uspešno izpeljale v preteklem letu z muzikalom Moje pesmi moje sanje je tokratni družinski muzikal Annie. Zgodba, ki nas popelje v davno leto 1922 in o želji dekletca iz te sirotišnice, da sreča svoje starše. Njena neizmerna ljubezen in vera nikoli ne usahne in to je ena izmed plati , ki jo gledalec ima vedno pred sabo. Delo, se sicer prične ko dojenčico Annie z medaljonom in pisemcem odložijo pri vhodu sirotišnice z obljubo, da jo bodo kmalu prišli iskat. Dogajanje je prestavljeno nekaj let naprej, ko je Annie že veliko dekletce in si želi spoznati in videti svoje starše zato pobegne iz sirotišnice. Kljub številnim poskusom in pomoči drugih deklet vedno pristane v rokah zlobne upraviteljice sirotišnice Aghati Hannigan. Priložnost se ji ponudi, ko v sirotišnico vstopi Grace Farrell, osebna pomočnica najbogatejšega človeka na svetu, Oliverja Warbucksa, in jo odpelje za čas božičnih praznikov v Oliverjev dom, kjer ji uspe spreobrniti milijarderja, da se loti za njegov stan nemogočih stvari, celo peš gre z njo v kino. Zaradi navdušenja nad Annie , ki prinese nov dih v hišo se odloči, da jo posvoji. Tu se zgodba zapleta in prepleta in z obilico petja in plesa navduši gledalce. Kako se zaplete in razplete si boste na odru Kulturnega doma v Radomljah ponovno ogledali takoj za veselim decembrom. Ob tem ne velja omeniti samo odlične igralske zasedbe, katerim so svoje igralske, plesne in pevske sposobnosti dodala tudi Gabriel Gales in Barbara Pavlič, ampak tudi ljudi v zaodrju, ki čeprav niso vidni tvorijo kamenček v mozaiku res odličnega družinskega muzikala. Poleg vsega videnega in slišanega smo opazili razliko med posameznimi skupinami ljudmi in obenem ob pesmi,
da bo Jutri vse bolje tudi to, da nikoli ne izgubimo upanja na boljši jutri. Primerjava z našo domovino je zgolj slučajna, bi bilo pa vseeno lepo, če bi se pri nas končalo tako kakor v muzikalu Annie, kateremu so namenili delček svojih talentov tudi mladi iz naših krajev. Ponovno bo na ogled v Kulturnem domu Radomlje v mesecu januarju.
