Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

jasno
Popoldne bo v severni polovici države delno do pretežno jasno, drugod bo še zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem do 11 stopinj C.
-1°C | 6°C
torek, 06.12.2016
-1°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 7°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 3°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 12h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
6°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

...


INTERVJU

| |
25.03.2012      18:18
A A

»Jaz sem za mejo pod Trojanami, tako da so krofi še naši!«


Boštjan Gorenc Pižama je človek s črkami. Spada med najvidnejše predstavnike drugega vala slovenske stand up komedije. Opisali bi ga lahko kot ljubitelja jezika in knjig, raperja, pravljičarja, snovalca novih besed, igralca, improvizatorja, ustanovnega člana skupine Komikaze. Aktiven je na različnih področjih, trenutno pa se najbolj posveča prevajalstvu in stand upu. S svojim humorjem in aktualnimi političnimi šalami zadnja leta navdušuje številno občinstvo, redki občani pa vedo, da že od poletja leta 2010 živi v občini Lukovica.


Boštjan Gorenc Pižama
Boštjan Gorenc Pižama
Deli:

Pozdravljeni, verjetno večino bralcev Rokovnjača zanima po kakšnem naključju ste prišli živet v Šentožbolt?

Po numerološkem (smeh). Šel sem k numerologinji in zanimala me je hišna številka, kjer  bi najbolj razvil svoj potencial. Potem sem se pozanimal kdo tu stanuje in se preselil k svoji, do tedaj še, punci. (smeh).

 

Od selitve je minilo že leto in pol, ste se že navadili živeti v tako majhni vasi, ali je kar podobno kot je bilo v Besnici pri Kranju iz katere prihajate?

V Besnici je bilo precej več gneče, ker je tam precej več hiš. Super je živeti v Šentožboltu, saj sem se zelo hitro navadil na okolje. Sama okolica mi je zelo všeč, tudi lokacijsko je zelo priročno, glede na to, da sem od Ljubljane oddaljen enako kot sem bil prej v Besnici. Poleg tega imam veliko nastopov na Štajerskem  tako, da mi to izhodišče časovno izboljša za eno uro vožnje. V okolici imam sedaj že nekaj priljubljenih rekreativnih točk, in sicer gozdnih, hribovskih poti kamor se hodim sproščat in rekreirat.

 

Katera rekreativna točka v občini Lukovica je vaša najljubša?

Najbolj prehojena je ta, ki mi je tudi najbližja. Od lovske koče na Prvinah do Loga in nazaj. Spomladi in poleti grem skoraj vsak dan, če le imam čas. Všeč mi je hoja po gozdu v senci, delno tek po valovitem terenu, kar mi vzame 40 minut. Za daljše ture pa imam rad pot preko Lipovca na Špilk. Takšnih projektov, kot je bilo osvajanje najvišjega vrh občine pa se lotim takrat, ko imam na razpolago več časa.

 

Ste prevajalec, glasbenik, igralec in predvsem poznan kot stand up komik. Kako bi sebe in svoj poklic predstavili tistim, ki vas (še) ne poznajo?

Sam sebe največkrat opišem kot človek s črkami. Dejansko je vse kar počnem povezano z jezikom. Prvenstveno sta to seveda polji prevajanja in stand upa. Glasbenik nisem več, saj sem v zadnjih petih letih, resno posnel približno tri kitice. Prej v študentskih letih sem se ukvarjal z rapom, vendar pa zdaj ni ne časa in ne volje da bi se še ukvarjal s tem. Če hočeš biti v neki stvari dober se moraš z njo redno ukvarjati, vaditi in trenirati. Preprosto imam toliko stvari v življenju, da je bilo treba izbrat, kaj ima prednost. Glasbo še vedno poslušam in na približno spremljam kaj se dogaja pri nas, obenem pa se zavedam, da nisem več na takšnem nivoju kot sem bil pred leti. Moral bi veliko več vlagati v to, a kot sem že dejal, preprosto ni časa za kaj takšnega. Prevajanje pomeni, da sedim doma za računalnikom in se z glavo tolčem ob mizo in tipkovnico, kako čim bolje prestavit stvari iz angleščine v slovenščino. Potem to pošljem urednikom, skupaj popravimo napake ter nato oni knjigo izdajo. Stand up je pa to, da sedim doma za računalnikom in tolčem z glavo ob mizo in tipkovnico, kako neke stvari, ki se mi pletejo po glavi, opažanja s svoje perspektive, čim bolj zabavno zapakirati v besede, nato grem na oder in govorim (smeh). Obe stvari vključujeta veliko aktivnega sedenja za računalnikom.

 

Pred nekaj leti ste bili aktivni tudi v gledaliških vodah. Ste igralsko kariero postavili na stranski tir ali izkušnje, ki ste jih pridobili povezujete s stand upom?

Ne, niti nimam v načrtu, da bi delal strogo gledališke predstave po scenariju. Ukvarjam se še vedno dosti z improvizacijskim teatrom, z Improleptiko smo zdaj zelo aktivni. Enkrat mesečno, drugi ponedeljek v mesecu igramo v Cvetličarni, kjer imamo sicer stand up večere. Trenutno se pripravljamo na novo celovečerno improvizirano predstavo, ki bo sicer najbrž vsebovala tudi nekaj predpripravljenih skečev. Z Janezom Trontljem, ki je idejni oče te zasnove, in Andrejem Težakom Teškim delamo predstavo z naslovom Slovenčija. Predstava bo satiričen pogled na aktualne dogodke v mini fiktivni državici, veliki približno kot ena ulica. Večina stvari bo improviziranih, delali bomo na predlogah, ki jih bo dala publika in se bomo ukvarjali predvsem s tem, kakšni so ti ljudje, ki nas vodijo.

 

 

Prevajate knjige za otroke in fantazijske knjige. Kaj je vplivalo na izbiro teh dveh področij?

Pravzaprav so me našli kar sami. Ko sem začel prevajati za Mladinsko knjigo, sem na začetku prevajal nek priročnik za psihično močnejše. (smeh) Za začetek je bilo, potem so mi ponujali otroške knjigice, direktno Kapitana Gatnika. Rekli so si »ta rad bere smešne knjige, sam stresa šale, dajmo poskusiti, kako se bo izkazal pri prevajanju teh«. Kapitan Gatnik se je zelo prijel pri bralcih in je zelo popularna serija med mlajšim občinstvom. Glede fantazije pa je bilo poglavitno to, da sem bil v nekem obdobju velik oboževalec Terryja Pratchetta. On me je pritegnil predvsem, ker je humoren in genialen satirik. Potem so me povabili k prevajanju Georgea R. R. Martina, kar me  je tudi potegnilo vase. Tako so bili bralci zadovoljni, založba zadovoljna in stvar se nadaljuje. Prevajanje otroške in fantazijske literature mi je zanimivo zato, ker je v obeh primerih veliko izumljam nove besede, ki so po mojem mnenju glavne stvari, ki dajejo prevajanju glavni čar. Samega sebe si ne predstavljam, da bi bil tehnični, strokovni oziroma znanstveni prevajalec. Da bi se moral držati določenih terminov in ne bi smel prevesti nič drugače. Pri prevajanju literature poskušaš zajeti duh izvirnika. Mlajši imajo seveda manjši spekter sveta, zato ima prevajanje otroške literature še dodatne specifike. Najbolj mi leži to, da prestavljam stvari, zaradi lažjega branja, iz ameriškega okolja v slovensko, ko knjiga ni le prevod, ampak tudi priredba in se ob tem igraš z besedami. To je tisto, kar me najbolj navdušuje.

 

Glede na to, da je bil decembra stand up nastop v kulturnem domu v Lukovici, imate kakšne načrte, da bi tudi vi nastopili pred lokalnim občinstvom?

Če me bodo povabili, sem seveda pripravljen sodelovati, zakaj pa ne. Vse je čisto odvisno od volje organizatorjev. V občini Lukovica sem do sedaj nastopal le enkrat, in sicer lansko leto na prednovoletni zabavi za trojanske gasilke in moram priznati, da je bilo kar špasno (smeh). So tudi nekatere stvari oziroma ideje, ki so trenutno še zelo v povojih. Z ženo se dogovarjava, da bi mogoče naredila kakšen mini festival. Želela bi popestriti poletno dogajanje v okolici, niti ni nujno, da bi bil to stand up. Rada bi pripeljala gledališčnike, da bi delali bolj zabavne zadeve. Imeli bi dan za odrasle in dan za otroke, vendar pa bova videla, kdaj bo to, morda že letos ali pa potem naslednje leto. V občini so super lokacije in zanimiva infrastruktura, kjer lahko popelješ ljudi tudi med naravo. Ideje so, potrebno je le malo domišljije in najbrž bi počasi zaživelo.

 

Se spomnite svoje prve šale, ki ste jo uporabili za kakšnega izmed prvih nastopov?

Že na samem prvem nastopu sem imel kos o metalcih, ki sem ga sproti dopolnjeval in je bil dve leti konstantno prisoten na nastopih. Moj princip je bil že od začetka ta, da če ljudje vidijo, da se znaš delati norca iz samega sebe, ti oni lažje odpustijo to, da se ti delaš norca še iz koga drugega. Imel sem šale na račun kilaže, da imam polbulimijo, in sicer veliko jem, le bruhat se že nisem navadil (smeh). Ali pa, ko pridem na oder, vzamem mikrofon s stojala, odmaknem stojalo in nagovorim gledalce »da me boste lahko sploh videli!« (smeh)

 

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste povedali svojo »tipično šalo, ki po navadi vžge« in se nato ni zasmejal noben gledalec?

Seveda se zgodi. Greš naprej, to je to. (smeh) Če je šala, ki je desetkrat prej že delovala in naletiš na publiko pri kateri se šala ni obnesla, nič hudega, ker veš da deluje. Hujše je, če ti šala že v prvo ne deluje, ko brezuspešno poskusiš drugič ali tretjič, jo potem le še vržeš stran. So različne publike in je veliko odvisno tudi od zanimanj, starosti, izobrazbe, prav tako se med seboj razlikujejo same okoliščine nastopa. Ali nastopaš nekje, kjer ljudje prej sploh ne vedo, da prideš nastopat, ali pa so to ljudje, ki te pridejo gledat z namenom, da se bodo zabavali, ki želijo da jih nasmeješ.

 

Vašim prijateljem in znancem so najbrž bolj poznane Trojane kot pa Šentožbolt. Kakšen je bil njihov odziv, ko ste jim razlagali, kam ste se preselili? Sedaj kaj večkrat jeste trojanske krofe?

 Sedaj jih jem manjkrat (smeh). Včasih smo se dostikrat ustavili, ko smo se peljali mimo Trojan. Pač tu so (smeh). To je podobno čudno vprašanje, kot če bi vprašal nekoga z Bleda koliko kremšnit poje na leto, tistega v Laškem koliko piva letno spije … no, to mogoče ne (smeh). Ni ravno tako, da bi vsak dan pešačil na krofe. Super je, ko me vprašajo kje živim in povem da v Šentožboltu, da dobijo vsi prazen pogled, češ  »Kaj?? Govori slovensko...« (smeh).

 

Ste v kakšnem izmed svojih nastopov že uporabili šalo o okolju v katerem sedaj živite?

O Šentožboltu sem, predvsem zabavno, kako imam pokopališče takoj zraven, ko odprem okno dnevne sobe. (smeh) Od tega, da smo tu tako lepo drobni, da je samo glavna cesta, ki teče skozi vas, kriva, da imamo ulico. Sicer bi imeli zgolj dvorišče (smeh). Ampak to je vse dobronamerno mišljeno.

 

Kaj komičnega bi lahko povedali o bivanju v občini Lukovica?

Še preden sem se sem preselil, sem to občino omenjal v šalah. Ko sem imel šalo o štajerskih glasbenikih, ki delajo kopije od ostalih in imajo štajerskega Mišota, štajerskega Brendija in da sem vesel dejstva, da je Domen Kumer že v originalu Štajerec, ker dveh ne bi preživel. (smeh) Vendar sem takoj povedal, da  naj me ne razumejo napačno, saj nisem eden izmed tistih, ki bi hotel postaviti mejo na Trojanah. Jaz sem za mejo pod Trojanami, tako da so krofi še naši! (smeh) Bi pa bržda hodil večkrat na krofe, če bi imeli takšne, ki bi bili na vrhu s čokolado in kokosom ter notri borovničevo marmelado. To bi bilo pa najboljše! (smeh) Upam, da uslišijo mojo željo.

 

Ste velik ljubitelj in zbiralec namiznih iger. Ste v novem okolju tudi aktivni na tem področju?

Seveda!  Spreobrnil sem  že nekaj občanov, saj širim vero v »Catance«. Vse, ki pridejo v stik z mano okužim z naseljenci otoka Catan. (smeh) Imam od 50 do 60 namiznih iger, redno pa jih igramo le pet.

 

Bi morda še kaj želel deliti z bralci?

V lukoviški občini se počutim super in se bom, ko bom opravil s prevajalskimi obveznostmi, potrudil, da se tudi sam malo bolj aktivno vključim in pomagam pri ustvarjanju kulturnega življenja.





5 (2 glasova)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Lukovica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Glasilo Rokovnjač
Številka: 09
Izšla: 24.11.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo