Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 10.12.2016

jasno
Danes bo pretežno jasno, v Slovenski Istri bo občasno nizka oblačnost. Najvišje temperature bodo od 6 do 13 stopinj C.
-4°C | 8°C
nedelja, 11.12.2016
-2°C | 8°C
ponedeljek, 12.12.2016
2°C | 8°C
torek, 13.12.2016
-2°C | 0°C
sreda, 14.12.2016
-5°C | 3°C
Opozorila
Sobota, 10.12.2016 ob 9h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
8°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

Pomagati drugemu v nesreči je posebno ......


INTERVJU

| |
27.10.2012      6:13
A A

Pomagati drugemu v nesreči je posebno zadovoljstvo


Oktober je mesec požarne varnosti. O tem in o še nekaterih drugih gasilskih temah smo se pogovarjali z Matjažem Markovškom iz Spodnjih Lok. Gasilec je že od leta 1974, ko se je včlanil v PGD Blagovica. Vse od takrat do danes je gasilstvu namenil velik del svojega življenja. Bil je predsednik PGD Blagovica, Gasilske zveze Lukovica, trenutno pa zaseda mesto predsednika regije Ljubljana III in je član Upravnega odbora GZ Slovenije.


Deli:

Čemu je namenjen letošnji oktober, mesec požarne varnosti?

Letošnje geslo je: Po potresu lahko tudi zagori. V ta namen skušamo ljudi vzpodbuditi k razmišljanju, da so tudi v takšnih primerih pozorni na ukrepe, ki bi jih morali izvajati ob potresu in se pravilno odzvati, če bi zagorelo.

 

Kaj so bistvene stvari, ki jih morajo ljudje storiti, če pride ob potresu do požara? Kakšni so vaši poudarki?

Težko je reči, kako se človek ob takšnih situacijah odzove, saj takrat vlada vsesplošna panika. Potrebno je pomisliti, da bo verjetno uhajal plin, da je nevarnost električnega udara, da so lahko tudi druge stvari, ki lahko povzročijo požar. Odvisno je tudi od letnega časa. V kurilni sezoni lahko pride do požara zaradi kurjenja. Sploh v zadnjem času, ko se ljudje vračajo h kurjavi na trda goriva.

 

Kaj konkretno v mesecu požarne varnosti izvajate na območju Ljubljana III in Občine Lukovica?

Mesec požarne varnosti vodi Uprava za zaščito in reševanje, preko Gasilske zveze Slovenije, regije Ljubljana III, gasilskih zvez in vseh prostovoljnih gasilskih društev, ki so največji nosilci teh tem. Poskušamo, da bi v tem obdobju društva v svoje delo aktivno vključila razne akcije: dan odprtih vrat, pregled in prikaz gasilnikov, osveščanje krajanov, obisk šol in vrtcev, evakuacijske vaje itd. O vsakoletnih temah poskušamo osveščati predvsem otroke. Preko gasilske zveze, uprave za zaščito in reševanje ter medijev poskušamo obveščati ljudi o tematiki ob mesecu požarne varnosti. Gre predvsem za preventivo.

 

Delujete kot predsednik območja Ljubljana III. Za kakšno območje gre in kakšno je vaše delo?

Prostovoljna gasilska društva se predvsem na območju občin združujejo v gasilske zveze, gasilske zveze pa se preko regijskih svetov povezujejo v Gasilsko zvezo Slovenije. Ker trenutno na ravni države še ni pokrajinske organiziranosti, je regijski svet še neformalna ureditev. Trenutno predsedujem regijskemu svetu, kar pomeni predvsem organizacijske naloge. Vzporedno pa je poveljnik regijskega sveta regije Ljubljana III zadolžen predvsem za operativno delo gasilcev, operativno usposabljanje, vodenje intervencij, analize in tako naprej. Mi se povezujemo v Gasilsko zvezo Slovenije (GZS), tam sem kot regijski predstavnik član upravnega odbora. Vso to problematiko in delo prenašamo navzgor na GZS in navzdol do gasilskih zvez kot nek povezovalni člen. Sama regija je zadolžena za izvajanje izobraževanja, za katerega jo pooblasti GZS, organizira razne tečaje, seminarje, deluje tudi na preventivnem delu. Poveljstvo je zadolženo predvsem za vodenje večjih intervencij, kadar je potreben višji nivo, na koncu pa tudi za analiziranje intervencij, ki so bile opravljene.

 

Kakšno območje obsega regija Ljubljana III?

Območje obsega devet občin: Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Trzin, ki sicer spada pod Gasilsko zvezo Domžale, Moravče, Lukovica, Litija in Šmartno pri Litiji.

 

Dejali ste, da ste kot predsednik regije zadolženi predvsem za organizacijo. Kaj to pomeni konkretno in čemu v zadnjem času posvečate največ pozornosti?

Organiziramo sestanke, kjer predstavniki gasilskih zvez predstavijo svojo problematiko, ki izhaja s terena. Največ dela opravijo tri regijske komisije: za delo z mladimi, s članicami in veterani. Te so največji nosilci vseh dejavnosti, ki se opravljajo na organizacijskem regijskem nivoju. Ne delamo nič drugega kot tisto, kar se kot neko skupno točke dogovorijo gasilske zveze na nivoju regije Ljubljana III. Na organizacijskem področju ni posebnih zadolžitev, ker so gasilske zveze samostojne. Zato pa jih je več na operativnem področju, kjer je pomembno izobraževanje. Preko regijskih svetov se izvajajo razna tekmovanja, srečanja veteranov, članic in predvsem mladine. Mladinska dejavnost je zelo aktivna na nivoju regije Ljubljana III, kar se odraža tudi v državnem merilu in predvsem na tekmovalnem področju.

 

Če se dotakneva gasilstva nasploh v tem trenutku, kaj bi bili glavni poudarki? Omenili ste že dejavnost mladine. Na katerem področju je gasilstvo na Slovenskem še močno?

Gasilstvo v Sloveniji ima v primerjavi z ostalimi državami svojo specifiko – prostovoljstvo, pripravljenost do prostovoljnega gasilstva. Tega v drugih državah ni v takšni meri, vse bazira bolj na profesionalizmu. Tudi pri nas imamo profesionalizem, ki se v zadnjem času zelo razvija, ampak večina dejavnosti se opravi na prostovoljni bazi. To je ena izmed specifik, ki jih ima nedvomno slovensko gasilstvo v 140-letni tradiciji. Sodelovanje med poklicnim in prostovoljnim gasilstvom je izredno dobro in ni nekega rivalstva, nasprotovanja. Vsi se zavedamo, da lahko samo skupaj nekaj postorimo in rešimo. Dejstvo je, da so poklicni gasilci bolje opremljeni, se hitro odzovejo, ker so na poklicni dolžnosti. V primeru, ko je potrebno večje število operativnih gasilcev, pa so prostovoljne baze nedvomno edina sila, ki pridejo na pomoč. Seveda so gasilske enote v PGD ravno tako usposobljene samostojno opravljati vse vrste intervencij. Letos je bilo tudi kar nekaj obmejnih primerov in se je izkazalo, da meja ni ovira in ni bilo nobenih težav, ko so bile intervencije na sami meji.

 

Kaj pa pomanjkljivosti? Kje bi se dalo še kaj izboljšati?

Denarja vedno primanjkuje. Tudi to se z dobro voljo, željo in pametnim dogovorom da rešiti. Večje težave nastajajo zaradi splošne gospodarske situacije. Gasilstvo v industriji je v izrednem zatonu. Gasilci opažamo tudi težave, ki se pojavljajo z razpadom večjih podjetij in z nastankom velikega števila manjših podjetij na neki lokaciji. Tam nastajajo tehnične težave, kdo je odgovoren za požarno varnost kot lastnik podjetja, obrata ali stanovanja. To sicer ni direktno gasilska problematika. S tem se mora spoprijeti država in zadevo rešiti. Težava je tudi pri delodajalcih, kadar je potreben odhod na intervencije. Nekateri to sprejemajo kot ne bodi si ga treba. Do neke mere moramo razumeti delodajalca. Tu je največja vloga države, da na primeren način uredi status prostovoljnega gasilca, predvsem kadar zaradi poziva na intervencijo izostane z dela. Na splošno mislim, da je bil v zadnjem času v Sloveniji in v naši občini storjen velik napredek, tako po opremljenosti, predvsem pa v usposobljenosti. Sama oprema brez strokovnega znanja nima velikega pomena. Morata iti ena z drugim in šele takrat je izpolnjen pogoj, da je intervencija uspešna.

 

Omenili ste našo občino. Vi sicer nimate direktne vloge v Gasilski zvezi Lukovica. Zagotovo pa kot predsednik regije Ljubljana III lahko ocenite stanje v Lukovici v primerjavi z drugimi naselji. Je opremljenost dobra, so gasilci izobraženi in izurjeni?

Opremljenost je dobra. Ko smo ustanavljali Gasilsko zvezo Občine Lukovica, je bilo stanje drugačno. V zadnjem obdobju se je zadeva popravila. Opremljenost gre, predvsem s podporo župana, občinskega sveta in s pametno politiko vodstva Gasilske zveze Lukovica, v pravo smer. V primerjavi z drugimi društvi mislim, da po opremljenosti in znanju popolnoma nič ne zaostajamo. To so nenazadnje dokazali sami operativci, ki se vključujejo v vse intervencije na našem območju. Izobraževanje je potrebno vsak dan. Zavedati se je potrebno, da vsak tečaj ali izpit, ki ga opravimo, ni končna zadeva. Tehnologija je v strašanskem razmahu in če se tega ne zavedamo, lahko hitro nastopijo težave.

 

Omenili ste izboljšanje opreme. V zadnjem času je opaziti, da so se vsa gasilska društva od Prevoj do Trojan precej posodobila. Praktično vsa društva so dobila nova vozila. Omenili ste dobro sodelovanje z občino. Je to sodelovanje obrodilo sadove, so v Gasilski zvezi Lukovica in v društvih zadovoljni s tem?

Ocenjujem, da smo lahko zadovoljni. Vedno pa so potrebe večje. Vodstvo se trudi in tudi gasilci razumejo, da ni možno dobiti vse na enkrat. Nakup avtomobila ni enostaven projekt in se ga ne da izpeljati kar čez noč. Vsem, ki vidijo nakup avtomobila le kot nek nov avto, moramo povedati, da za tem stoji še marsikaj drugega. Tu je še druga oprema, ki se je na zunaj ne vidi. Tak projekt spodbudi operativno jedro k boljšemu delu, novemu razmišljanju, učenju. Tudi po tej strani je to pozitivna zadeva. Danes je razvoj pripeljal k drugačni strukturi požarov in različnim vrstam intervencij kot včasih. Veliko je umetnih materialov, ki ob gorenju sproščajo veliko strupenih plinov. Za vse te pa je potrebno imeti primerno opremo. A v prvi vrsti moramo skrbeti za svojo varnost. Brezglavo reševanje pomeni, da lahko rešujemo dva. Varnost je ob intervenciji absolutno na prvem mestu. Za vsem skupaj pa stoji zakonodaja, razne inšpekcijske službe, zdravniški pregledi. Veliko stvari je potrebno postoriti ter jih morajo imeti vodstvo in poveljujoči v vidu, kar pa se na prvi pogled ne vidi.

 

Ves čas govoriva o gasilstvu v Sloveniji in v naši občini. Kako pa je z vami osebno? Koliko časa ste že gasilec? 

Že leta 1974 sem se kot pionir vpisal v društvo v Blagovici in še danes sem član društva. Ves čas sem aktivno sodeloval, se izobraževal na tem področju in opravil razne tečaje. Leta 1992 sem bil predsednik društva. Nato smo po razpadu bivše Gasilske zveze Domžale ustanovili Gasilsko zvezo Lukovica. Takrat sem bil izvoljen za predsednika te zveze. Funkcijo sem opravljal dva mandata in bil nato izvoljen za predsednika regije Ljubljana III. Obenem sem član upravnega odbora GZS in član štaba operative GZS.

 

 

Biti predsednik tako velikega območja je zagotovo veliko priznanje.

V čast in veliko odgovornost mi je, da sem izvoljen na to mesto in da lahko prenašam izkušnje ter mišljenja na višji nivo in obratno ter da lahko sodelujem pri vseh odločitvah in sprejemanju pomembnejših dokumentov, ki vplivajo na delovanje gasilstva v celotni Sloveniji.

 

Zakaj ste postali gasilec in kaj vas pri tem drži toliko časa?

Težko vprašanje. V Zakonu o društvih piše, da se v društvo včlanjamo za zagotavljanje svojih potreb. V gasilski dejavnosti temu težko rečemo tako. Nisem član operativne enote zato, ker bi imel posebno veselje gasiti. Gašenje že, ampak ne iz lastnih potreb. Mislim, da sem bil že vzgojen tako, da je potrebno pomagati drugemu v nesreči. Predvsem če je to sokrajan, sosed. To je neko posebno zadovoljstvo. Tudi stari oče in oče sta bila gasilca, vsa družina. Ne gre samo za operativno delo, ki je primarna dejavnost, ampak so tu tudi druge dejavnosti. Vsako društvo ima neko posebno težo v kraju. Vse izkušnje in vse znanje, ki ga pridobim tukaj, se lahko uporabijo v zasebnem življenju. Opravljen tečaj prve pomoči kot bolničar mi lahko koristi ne samo na intervencijah, ampak v vsakodnevnem življenju. Zakaj sem gasilec? Lepo je, in imeti ta občutek, da nekomu lahko pomagaš.

 

Imate za konec še kakšno sporočilo ali nasvet glede meseca požarne varnosti ali gasilstva nasploh?

Ker je že mesec požarne varnosti, mogoče to, da imejmo vsi v mislih preventivo, ki je najbolj pomembna, najcenejša in učinkovita. Kljub vsemu, kar sem prej omenjal, je preventiva tista, ki lahko največ postori pri preprečitvi nekega dogodka. Naj si bo to požar ali katerokoli druga nesreča. Ko pride do nekega dogodka, še tako opremljen, sposoben gasilec ali drugi reševalec ne morejo preprečiti škode, ki je že nastala. Lahko jo samo omejimo. Izobraževanja, ki jih izvajamo tako gasilci kot druge organizacije, so zelo dobrodošla. Preko množičnosti v društvih skušamo s preventivno dejavnostjo izobraževati čim širšo populacijo. Preventiva je torej tista, ki lahko največ stori vsakemu posebej.

 

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Lukovica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Glasilo Rokovnjač
Številka: 09
Izšla: 24.11.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19
10.12.2016
Danes ni dogodkov.
11.12.2016 | Kultura
Monokomedija
11.12.2016 | Kultura
Monokomedija

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo