Vzgojiteljice so ta teden z malčki govorile o zdravih živilih, kako so jedli včasih, kakšen je lahko tradicionalni slovenski zajtrk, zakaj je pomembno zajtrkovati, kakšne so zdrave navade, s starejšimi otroci pa so se pogovorili tudi o pomenu uživanja lokalne hrane, nam je povedala pomočnica ravnateljice Jožica Zorc.
Današnji Tradicionalni slovenski zajtrk ima dva glavna poudarka, po eni strani opozarja in posebej izpostavlja pomen hrane iz bližine, na drugi strani pa poudarja zdrav način prehranjevanja med mlajšo populacijo, vzgojitelji, starši in drugo javnostjo. Raziskave namreč kažejo, da preko 30 odstotkov otrok starih od 11 do 15 let, med tednom ne zajtrkuje, 60 odstotkov mladostnikov redno ne uživa sadja, 75 odstotkov mladostnikov ne je zelenjave, 37 odstotkov jih vsak dan redno uživa sladkane pijače, 80 odstotkov pa ne sledijo priporočilom o redni telesni dejavnosti, zato ni presenetljivo, da se je v zadnjih 20 letih delež debelih podvojil. Sicer pa tudi odrasli niso ravno v zgled, saj jih kar 22 odstotkov ne zajtrkuje.
Zato si tradicionalni slovenski zajtrk privoščite tudi vi ter uživaje hrano iz lokalnega okolja, ki je sezonsko dostopnejša in vsebuje več vitaminov in ima posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila,…, taka živila pa so prepoznavna tudi po bogatem in tradicionalnem okusu. Sicer pa na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje še pravijo, da z uživanjem lokalne hrane podpirano domačo proizvodnjo in ohranjamo domača delovna mesta, ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja, zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje in zagotavljamo samooskrbo v državi.