V nedeljo, 31. januarja, je v Dragomerju nekdo z zračno puško ustrelil našega mucka. Prestrelil mu je črevesje, zato mu ga je veterinar ob operaciji odstranil precejšen del. Plačati smo morali veterinarsko oskrbo, poleg tega pa odslej zelo skrbno paziti nanj in ga zelo nadzorovano hraniti, zaradi česar je naše življenje seveda veliko bolj zapleteno. Vprašanje je, ali bo sploh še živel. Muc v naši družini predstavlja prvo izkušnjo sobivanja z živaljo. Ker se zavedamo, da lahko, ker se del dneva giblje tudi izven hiše, predstavlja grožnjo za druge živali in posredno tudi ljudi v naši okolici, smo ga cepili proti kužnim boleznim, bil je kastriran in nosil je ovratnico proti bolham. Žal ga ne moremo voditi na povodcu na sprehod in od tu naprej bolj odgovorno, kot smo, ne moremo ravnati. Razen seveda, če ga imamo ves čas zaprtega v hiši. Če torej tehtam med tem, ali bo maček, ki je po naravi samosvoja divja žival, lahko užival svobodo gibanja zunaj hiše, s tem pa tvegam nejevoljo bližnjega ali daljnega soseda, ki mu obisk našega muca na njegovem vrtu morda ne bo po volji, ali bi raje imela – kot pravijo v zavetiščih – "mačka za izključno notranje bivanje", še vedno upam, da v našem kraju živijo večinoma razumni ljudje in se bodo "svobodni" mački spretno izogibali vrtov, dvorišč ali strelsko ustrezne bližine tistih, ki se zaradi takšnih dejanj, k tej večini (še) ne morejo prištevati.