Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

pretežno oblačno
Popoldne bo v jugozahodni in južni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C.
-1°C | 5°C
ponedeljek, 05.12.2016
0°C | 4°C
torek, 06.12.2016
0°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 0°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 11h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
5°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Odgovor glede TC Centra


SOSED SOSEDU

| |
02.04.2014      10:42
A A

Odgovor glede TC Centra


Bralci Našega časopisa so s strani Občine Log - Dragomer že nekaj časa informirani o dogajanjih pri postopku izgradnje in upravljanja večnamenskega objekta TC Center, ki je bil zgrajen v javno-zasebnem partnerstvu med Občino Log - Dragomer in zasebnim partnerjem, družbo Tehnocommerce, d. o. o. Ker so objavljene informacije izrazito neobjektivne, zavajajoče in v precejšnjem delu tudi neresnične, bom poskušal z objavo objektivnejših podatkov bralce seznaniti še z našim pogledom na nastale težave.


Foto: V. E.
Foto: V. E.
Deli:

Uvodoma bom poskušal pojasniti razloge oziroma razhajanja, ki so privedli partnerja do odločitve, da uporabita  pomoč arbitraže za reševanje pogodbenih obveznosti v javno-zasebnem partnerstvu (JZP). Pogodba o JZP v svojem 5. členu določa obvezo, da partnerja z namenom podrobnejše opredelitve pravic in obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenega JZP, skleneta še 6 pogodb. Občina Log - Dragomer (javni partner) se je tej obvezi izmikala (in se še izmika). Šele po 8 mesecih v enem in 1,5 leta v drugem primeru, po roku, je bila pripravljena skleniti dve pogodbi (pogodbo o upravljanju in pogodbo o delitvi lastnine), vendar obe z nesprejemljivo vsebino – izrazito v škodo zasebnemu partnerju (kar je ugotovila tudi arbitraža). Ostalih pogodb pa razen pogodbe o stavbni pravici, ki je bila pogoj za začetek gradnje, ni hotela skleniti. Ker od svojih stališč, ki so bila izrazito v škodo zasebnega partnerja, občina ni odstopala, nam ni preostalo drugega, kot da smo uporabili pogodbeno določilo in poskušali rešitev poiskati s pomočjo arbitraže. Konec februarja 2014 smo prejeli odločbo arbitražnega senata o tožbi zasebnega in javnega partnerja.
Objavljene informacije, da je zasebni partner v tožbi zahteval, da občina plača 1,7 milijona EUR, so neresnične in zavajajoče. Nikjer v tožbi ni in tudi nikoli ni bilo zahtevka za omenjeni znesek. Neresnične so tudi navedbe, da je arbitražni senat razsodil, da je tožba utemeljena samo v enem delu, v preostalih šestih pa ne. Arbitražni senat je v tožbi za sklenitev pogodbe o upravljanju razsodil, da je predlog vsebinsko prazen in nedoločen (slabo utemeljen s strani odvetniške družbe, ki je zastopala zasebnega partnerja), in ga zato zavrgel, in ne zavrnil. Pri zavrženi tožbi ne gre za iudicate oziroma ne gre za pravnomočno zavrnjeno stvar, zato se lahko tožba ponovno vloži. Res pa je senat kot neutemeljeno zavrnil zahtevo za plačilo 320.629 EUR, ki smo ga zahtevali ne zaradi dejstva, da niso bile zakupljene ure v športnem delu, temveč in predvsem zaradi dejstva, da javni partner že tri leta ne plačuje svojih obveznosti glede na lastniški delež, ki ga ima v TC Centru. Omenjena zahteva je sicer zavrnjena, se pa bo poračunala, ko bomo sklenili pogodbo o upravljanju. Enako velja za zavrnjene zahtevke za plačilo stroškov investicijskega vzdrževanja, zavarovanja itd. Zavrnjena je bila tudi zahteva po plačilu stroškov, ki smo jih imeli pri postavitvi ograje pri igrišču za mali nogomet v lasti občine. Ograjo bomo odstranili, lastnik igrišč (občina) pa bo moral prevzeti odgovornost za eventuelne poškodbe, ki nastanejo pri uporabi igrišč.  
Glede plačila 83.157,27 EUR iz naslova izgradnje javne komunalne infrastrukture pa se je senat verjetno zaradi pristojnosti opredelil samo za znesek komunalnega prispevka (12.000 EUR), ki se tiče JZP. Za razliko arbitražni senat ni bil pristojen, ker se je komunalna infrastruktura, ki je sedaj v lasti občine, gradila na podlagi služnostne pogodbe, v kateri pa je zapisana pristojnost sodišča. Enako pristojnost ima tudi pogodba o stavbni pravici, ki je potekla, in ker javni partner ne želi skleniti pogodbe o delitvi etažne lastnine, je v tem trenutku lastnik celotnega objekta, tako da bomo morali zahtevati vračilo vlaganj s pomočjo sodišča.

Toliko o tožbi zasebnega partnerja. Občina je v svoji tožbi zahtevala, da se sklene pogodba o upravljanju, v kateri bi bilo določeno, da vse obveznosti plačevanja upravljanja, vzdrževanja, zavarovanja itn. poravna zasebni partner (tudi za lastniški in solastniški del objekta, ki je v lasti občine in ga uporabljajo ona ter njeni najemniki). Nadalje je zahtevala, da se omogoči uporaba sanitarij, garderob in tušev vsem uporabnikom in obiskovalcem športnega parka Dragomer. Vse stroške, ki bi nastali z uporabo omenjene infrastrukture, pa bi moral plačevati zasebni partner. Arbitražni senat je zahtevo zavrnil kot neutemeljeno.
Javni partner je postavil tudi zahtevo, da si morata partnerja izmenjati račune na podlagi cenitve, ki jo je izdelal javni partner in ki je bila v višini polovične pogodbene vrednosti. Izstavitev računov v taki obliki je bil pogoj, pod katerim je bil javni partner pripravljen skleniti pogodbo o delitvi etažne lastnine. Javni partner je zahteval izročitev ključev pisarne in vhoda v objekt ter možnost vpogleda v finančno dokumentacijo, ki se nanaša na JZP.
Ni nam znano, zakaj je javni partner vložil tudi tožbo za vpogled v finančno dokumentacijo, ko pa je to možnost ves čas imel. To pravico mu je dosodil tudi arbitražni senat, v vseh ostalih tožbenih zahtevah pa je senat te zavrnil kot neutemeljene.
Pa še nekaj besed o predlagani poravnavi. Pred odločitvijo o razsodbi nas je predsednica senata obvestila o verjetni vsebini razsodbe. Povedala je, da če bi senat sodil po načelu pravičnosti, bi zasebni partner uspel v vseh zahtevah. Ker pa občina ni pristala na sojenje po načelu pravičnosti, s sodbo ne bo zadovoljna nobena stran, problemi se bodo verjetno nadaljevali in čez čas se bomo ponovno srečali na arbitraži. Da bi se navedenemu izognili, je predlagala poravnavo, na osnovi katere bi lastništvo objekta prevzel eden od partnerjev v JZP. Logično bi bilo, da bi zasebni partner odkupil manjšinski delež javnega partnerja. Vendar je župan občine to možnost kategorično zavrnil. Zanj naj bi bila možna le poravnava z odkupom deleža zasebnega partnerja. Na ta način bi občina postala stoodstotni lastnik objekta. Ker sem ocenil, da z aktualnim županom ne bo mogoče sodelovati, in ker sem poskušal preprečiti škodo, ki nastaja zaradi neurejenih razmer, sem pristal na županov predlog. Župan je tudi obvestil senat, da mora pred realizacijo poravnave to potrditi še občinski svet.
Način glasovanja na občinskem svetu pa zgovorno kaže, zakaj se ni bilo možno o ničemer dogovoriti s še aktualnim županom. Kljub odločnemu zavzemanju za odkup pa je svetnikom predlagal v sprejem sklep, naj odkupa ne potrdijo??!! Argument za tak predlog naj bi bil način določitve cene odkupa. Odkup naj bi se izvršil po tržni vrednosti, ki bi jo določila dva sodno zaprisežena ocenjevalca nepremičnin, določena s strani senata, kar je v skladu s Pogodbo o JZP. Ker v trenutku odločanja cena še ni bila znana, naj bi bilo to po mnenju župana preveliko tveganje za javnega partnerja, in zato na tako določeno ceno ne more pristati. Tako stališče je nenavadno, saj je pri metodologiji določitve cene arbitražni senat sledil Pogodbi o JZP, ki določa, da v kolikor pride do odkupa s strani kateregakoli partnerja, se odkup izvede po tržni vrednosti. To določilo pogodbe pa so zapisali v Pogodbo o JZP na zahtevo župana, potrdil jo je tudi občinski svet. Riziko tako izračunane cene pa ni bil samo na strani občine. Tudi v primeru, da bi bila tržna cena pod pričakovanjem zasebnega partnerja, bi jo zasebni partner moral spoštovati, tako da je bil riziko obojestranski.
Arbitražna odločba je partnerja pravzaprav vrnila na izhodiščni čas za sklenitev spornih pogodb (december 2011). Izplen arbitraže je tako obsegal le približno 48.000 EUR stroškov arbitraže in odvetnikov (cca 30.000 EUR občina, cca 18.000 EUR zasebni partner) ter usmeritev, kako naj partnerja rešita zaplet.
Upam, da si bodo bralci, predvsem pa občani Občine Log - Dragomer ustvarili stališče o odgovornosti za nastalo situacijo, saj je do zdaj med občani zaradi enosmernih informacij prevladovalo mnenje, da je za vse težave kriv zasebni partner.

Pričakujem, da bo prevladal razum in nam bo zdaj uspelo dokončati in sprejeti pogodbene obveznosti ter omogočiti uspešno delovanje TC Centra – v zadovoljstvo vseh občanov, če ne takoj, pa po lokalnih volitvah.

 

Tehnocommerce, d. o. o.
Remec      





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Log - Dragomer!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!