Podatki naše šole o dosežkih na NPZ-jih za posamezno šolsko leto so bili že doslej vedno javni, objavljeni na naši spletni strani, v Poročilu o realizaciji LDN in Letnem poročilu. Starši so z njimi seznanjeni na uvodnih roditeljskih sestankih, na sejah sveta staršev in sveta zavoda (ne le s kvantitativno, ampak tudi podrobno vsebinsko analizo).
Objavljeni podatki so nekoliko neobjektivni, saj je bila udeležba na NPZ-jih za učence 6. razreda doslej prostovoljna in ne obvezna, zato rezultati šol med seboj nikakor niso primerljivi. Prav tako imajo šole različno socialno okolje, ki tudi prispeva k uspehu na NPZ-jih. Mi imamo srečo, da naši otroci v večini izhajajo iz spodbudnega socialnega okolja. Zelo pomembno vlogo igra tudi število učencev z odločbo o usmeritvi, ki so pisali NPZ-je, pa tudi to, kako resno so učenci pristopili k pisanju preizkusov. Pogosto se namreč zgodi, da se učencem NPZ-jev sploh ne da reševati in oddajo tudi prazen list. To se pri nas sicer redko dogaja, vendar pa lahko en ali dva taka učenca zelo znižata šolsko povprečje. To pa še ne pomeni, da so šola in njeni učitelji zato manj kakovostni.
Ravno tako pri tretjem predmetu v 9. razredu učenci lahko dosegajo nadpovprečne rezultate ali pa rezultate, ki so pod državnim povprečjem, ker so med temi predmeti vedno velike razlike glede povprečja že na ravni enega leta.
Dosežki na NPZ-jih se praktično nikjer ne upoštevajo (ne pri zaključni oceni, ne za pridobitev štipendije, ne za vpis v srednjo šolo itd.) in so le dodatna informacija o znanju učencev. Edino vlogo igrajo, če je vpis v srednjo šolo omejen in se na meji vpisa pojavi večje število učencev z enakim številom točk iz uspeha. To se je lani npr. zgodilo na Gimnaziji Vič. Vsi naši učenci z mejnim številom točk iz zaključenih ocen so imeli na NPZ-jih dovolj dobre rezultate, da so bili sprejeti v 1. krogu.
Če si ogledamo naše dosežke v zadnjih letih, lahko opazimo, da so bili v večini nad slovenskim povprečjem, razen v šolskem letu 2010/11 – in ravno ti dosežki so bili objavljeni.
Po teh dosežkih smo na šoli pripravili kar nekaj aktivnosti, da bi se rezultati izboljšali. Med drugim smo sprejeli Razvojni načrt OŠ Log - Dragomer, v katerem smo oblikovali okvirne cilje, ki jih želimo doseči v obdobju od šolskega leta 2011/12 do 2016/17. Med zapisanimi cilji je tudi izboljšanje uspeha učencev pri vseh predmetih, vključenih v NPZ (postopno od največ 2–5 % pod slovenskim povprečjem v šolskem letu 2011/12 do 2–5 % nad slovenskim povprečjem pri vsaj 90 % učencev v šolskem letu 2015/16). Za zdaj temu cilju kar uspešno sledimo.
Po kriterijih Alma Mater Europaea bi bilo naše povprečje v 6. in 9. razredu za zadnja tri leta:
- 2010/11 – 57,08 %,
- 2011/12 – 61,04 % in
- 2012/13 – 59,62 %.
Če računamo za šolski leti 2010/11 in 2011/12 25-odstotni delež in za leto 2012/13 50-odstotni delež, to za našo šolo pomeni: 59,43 %. Tako bi se naša šola glede na objavljene številčne podatke morala uvrstiti med prvih 100 (najmanj okrog 70. mesta).
To sicer nekaj pomeni, vendar pa ne smemo pogojevati pojma "dobre" šole zgolj z dosežki učencev na NPZ-jih, ker so NPZ-ji samo dodatna informacija za vsako šolo posebej.
Vsi vemo, da bralna pismenost med slovenskimi učenci pada, kar potrjujejo tudi mednarodne raziskave. Poudariti pa je treba, da sta osnova vsega dela znanje branja in funkcionalna pismenost. Brez delovnih navad in trdega domačega dela na tem področju ne bo uspeha. Zanašanje otrok na improvizacijo in prelaganje odgovornosti na druge ne vodi v napredek.
Treba se je zavedati, da so dosežki na NPZ-jih rezultat večletnega dela tako strokovnih delavcev kot učencev in staršev. Učitelji si prizadevajo, da bi povečali bralno pismenost med učenci, vendar jo bodo težko, ker je za to potrebno veliko sprotnega in predvsem domačega dela. Učenec ne more narediti vseh nalog v šoli, tudi poštevanko in branje mora uriti doma. Če tega do 3. razreda ne osvoji do avtomatizma, bo to pozneje težko nadoknadil.
Učenje je trdo delo in šolski uspeh ni povezan s srečo, temveč je rezultat učenčevega vložka v znanje. Učitelji in starši smo tisti, ki pomagamo otrokom odstirati neznano, priskočimo na pomoč, ko nas potrebujejo. Odlagati odgovornost za neosvojeno znanje na učitelje ali starše pa je podpiranje nedelavnosti pri otroku. Otrok je tisti, ki si mora v letih šolanja izoblikovati smer, kam se bo napotil, kaj bo osvojil in koliko bo v to vložil. Pregovor pravi: "Če ti rečejo, da prehodi 1.000 metrov, ti naredi še 100 metrov več." Da bo učenec vse naredil v šoli, da bodo vse naloge pregledane že v šoli, ob petkih in med počitnicami pa jih ne bo, je težko izvedljivo, če vemo, da imajo učenci težave z domačo nalogo tudi med tednom, ker imajo polno popoldanskih dejavnosti in za šolsko delo zmanjkuje časa.
Vizija naše šole se glasi: "Naše vrednote so znanje, prijateljstvo in sodelovanje, naša prihodnost pa radost življenja." Učenci, starši in učitelji tvorimo enakostranični trikotnik. Vsi smo pomembni in drug brez drugega ne moremo. Vsak nosi svoj del odgovornosti. Uspeh in zadovoljstvo bomo dosegli v konstruktivnem sodelovanju vseh vpletenih.
Naš največji uspeh je, da učenci tako na vzgojnem kot izobraževalnem področju napredujejo in da radi prihajajo v šolo. Osnovna šola je šele odskočna deska za nadaljnje šolanje. In naši učenci imajo dobro osnovo znanja, kar je največja popotnica, ki jim jo lahko damo na njihovi nadaljnji poti v srednjih šolah in pozneje na univerzah. Če ima otrok še razvite delovne navade, je njegov uspeh zagotovljen.
Za podatke o naših dosežkih na NPZ-jih nas do objave fakultete Alma Mater Europaea v medijih ni nihče zaprosil. Za te in še druge informacije so nas prek spletne ankete zaprosili šele 18. 2. 2014, vendar sem jim odgovorila, da jim podatkov ne bom posredovala, ker so s prvo objavo naredili že dovolj škode. Menimo, da so ti podatki stvar analiz vsake šole posebej in niso ključ za ugotavljanje kakovosti in primerjave med šolami. To je tudi mnenje članov učiteljskega zbora in sveta zavoda naše šole.
Ravnateljica OŠ Log - Dragomer mag. Mihaela Mrzlikar
