Inšpektorji ukrepajo tudi zoper delodajalce, ki odpuščajo nosečnice

Tokrat izpostavljamo prijavo kršitve delovnopravne zakonodaje, ki jo je vložila delavka, ki je navedla, da je pri delodajalcu v delovnem razmerju za nedoločen čas, da je noseča 5 mesecev in da je v mesecu decembru 2011 prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ko je prejela obvestilo o nameravani odpovedi, je bil delodajalec ustno že obveščen o njeni nosečnosti. Ko pa je prejela še pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa je bil delodajalec o njeni nosečnosti še pisno obveščen z veljavnim zdravniškim potrdilom. Delodajalec njenih obvestil ni upošteval.

Pri delodajalcu je bil opravljen inšpekcijski nadzor glede spoštovanja določb 115. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Navedeni člen med drugim določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Torej predhodno navedeni kategoriji delavcev ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Na podlagi ugotovljenih kršitev pri nadzoru je bila delodajalcu po določbah 3. odstavka 227. člena ZDR izdana odločba, s katero se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadrži do poteka roka za sodno varstvo.

Delavki je bila nudena strokovna pomoč o možnosti sodnega varstva pri Delovnem sodišču, kjer lahko s tožbo izpodbija odpovedne razloge. Na podlagi določb 116. člena ZDR pa je varovana tudi, v kolikor bo do nastopa porodniškega dopusta v bolniškem staležu. Hkrati je bila obveščena o tem, da je bila delodajalcu izdana odločba o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do poteka roka za sodno varstvo.

Pri delodajalcu je pristojna inšpektorica opravila še eno inšpekcijsko nadzorstvo, v katerem je bila seznanjena, da je delavka z delodajalcem pri Delovnem sodišču sklenila sodno poravnavo, ki pa ga ne odvezuje odgovornosti za prekršek zaradi kršitve 115. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Iz predloženega bolniškega lista in M1 in M2 obrazca je bilo razvidno, da je delodajalec delavko odjavil iz zavarovanja z dnem izteka bolniškega staleža. Delavki je bila ob prenehanju delovnega razmerja nakazana tudi odpravnina v dogovorjenem znesku.

Ne glede na navedeno je pristojna inšpektorica zoper pravno osebo in odgovorni osebi pravne osebe uvedla postopek o prekršku zaradi kršitve 115. člena ZDR in prekrška po 19. točki 1. in 4 odstavka 229. člena ZDR.

Pristojna inšpektorica je namreč v postopku ugotovila, da je delavka pravočasno v času odpovednega roka, po vročenem obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi preko svojega partnerja (ker sama tega zaradi bolniškega staleža ni mogla storiti), obvestila delodajalca, vodjo proizvodnje, ki je bil njen neposredno nadrejeni (kar je bil tudi običajen način komuniciranja z drugimi na sedežu pravne osebe). Nato pa je v času odpovednega roka po vročitvi odpovedi, še pisno s predloženimi verodostojnimi dokazili, delodajalca obvestila o svoji nosečnosti.

V nadaljevanju je inšpektorica izdala odločbo o prekršku in pravni osebi izrekla globo v višini 3.000 eur in dvema odgovornima osebama pravne osebe globo v višini 450 eur. Odločba o prekršku pravni in odgovornima osebama je pravnomočna.

S prispevkom želimo posebej opozoriti nosečnice na pravno varstvo, ki jim ga daje ZDR. V kolikor pa podajo odpoved oziroma sklepajo sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ne morejo uveljavljati nadomestila za brezposelnost na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Franc Rančigaj

Glavni inšpektor RS za delo