Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 08.12.2016

jasno
Popoldne bo precej jasno z nekaj prosojne koprenaste oblačnosti. Ponekod po nižinah bo še megleno. V višje ležečih krajih se bo krepil zahodni veter, ki pa bo le redkokje segel do nižin. Najvišje dnevne temperature bodo v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 5 do 10 stopinj C.
-2°C | 9°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 9°C
sobota, 10.12.2016
-4°C | 6°C
nedelja, 11.12.2016
-2°C | 8°C
ponedeljek, 12.12.2016
1°C | 3°C
Opozorila
Četrtek, 8.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
9°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice

Po izgradnji protihrupnih ograj še več hrupa...


EVROPSKI PROJEKTI

| |
23.03.2015      17:50
1
A A

Po izgradnji protihrupnih ograj še več hrupa


Prebivalci Barjanske ceste na Logu so ogorčeni. Namesto da bi si njihova ušesa po izgradnji protihrupnih ograj lahko oddahnila od hrupa, se je zgodilo ravno obratno, hrupa je ponekod še več. S protihrupnimi ograjami pa si glav ne belijo le domačini, visoke ograje so zmotile tudi krajinske arhitekte. Na odseku med Lukovico in Sinjo Gorico se je medtem ta mesec začela sklepna faza gradnje protihrupne zaščite.


Deli:

Na primorski avtocesti med Brezovico in Vrhniko bo prihodnje mesece znova živahno. Z začetkom pomladi se nadaljuje gradnja 7,6 kilometra dolge protihrupne zaščite. Na avtocesti zastojev zaradi gradnje ne pričakujejo, saj naj bi bila ves čas odprta dva zožena vozna pasova v vsako smer.
Kot smo že poročali, je od Lukovice do Sinje Gorice predvidenih sedem protihrupnih ograj na desni strani in štiri na levi strani avtoceste v vrednosti 9,4 milijona evrov. Ograje bodo oziroma so ponekod že dolge od 200 do 1776 metrov, v višino pa merijo od 2,5 do 6,5 metra. »Protihrupne ograje višine 2 m, 2,5 m in 3 m so predvidene kot L-konzolne oblike s kovinskim stebrom v nagibu 78 stopinj glede na horizontalo. Protihrupne ograje višine 3,5 m in več so z zaledne strani podprte z okroglimi kovinskimi stebri. Protihrupni paneli so v spodnjem delu visokoabsorpcijski aluminijasti paneli, ki zagotavljajo zvočno absorpcijo 8 do 11 decibelov. Pri visokih ograjah so v zgornjem delu paneli prozorni in proti izpadu vpeti v jeklene okvirje,« so pojasnili v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Projekt se delno sofinancira iz evropskega kohezijskega sklada, operacija pa se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Zaključek investicije je predviden v drugi polovici leta 2015, so nam še pojasnili na Darsu.

Ponekod bolje, drugod več hrupa
Ograj so se veselili ter tudi razveselili na nekaterih delih Občine Log - Dragomer. »Ograje so prinesle tudi dobre stvari, ponekod je hrupa manj,« nam je potrdil log-dragomerški župan Miran Stanovnik. Težava je v tem, da je ponekod po postavitvi protihrupne zaščite še več hrupa. Kot nam je še povedal, je po novem hrup najbolj kritičen tam, kjer se ograje ne stikajo, in sicer med drugim več hrupa dobijo v osrednjem Dragomerju ter ob Barjanski cesti na Logu. »Tudi na višje ležečih delih občine se pritožujejo, da je hrup še večji kot prej. Zdaj poskušamo čim prej doseči, da bi to odpravili,« je še povedal župan in nam sporočil, da so se do zdaj pogovarjali z operativci na terenu, za sestanek pa se dogovarjajo tudi z odločevalci. »Operativci nam po eni strani zatrjujejo, da bi bila sanacija teh ograj stroškovno neupravičena, po drugi strani pa, da še niso opravili meritev, ki bi potrjevale višji nivo hrupa, ter da teh meritev nimajo v načrtu. Z nobenim odgovorom nismo in ne moremo biti zadovoljni.«
Učinek protihrupnih ograj ni prepričal stanovalcev ob vhodu v Dragomer, ki živijo tik ob avtocesti. Povedali so nam, da so pričakovali, da bodo protihrupne ograje imele večji učinek. Sicer so nam pojasnili, da se gradnja protihrupnih ograj še ni popolnoma zaključila, vendar da tudi po zaključku projekta ne pričakujejo bistvenih razlik v nivoju hrupa. »Pričakoval sem malo večji učinek. Pri tovornjakih, avtobusih, motorjih, ki dirkajo po avtocesti, praktično skoraj ni razlike, medtem ko je pri hrupu, ki prihaja od osebnih avtomobilov, opaziti določeno izboljšanje, to je posebno mogoče slišati konec tedna. Je pa problem v naravi stvari. Prej je bil hrup tako močan, da ušesa tiste stopnje hrupa niso več registrirala. Ko je enkrat hrup močan, je močan, in ne more biti še bolj močan, če karikiram,« nam je povedal Srše z Lukovice, ki je dodal, da se je jakost hrupa verjetno zmanjšala, in še, da so ušesa pač občutljiva ter še vedno slišijo hrup. »Moram priznati, da sem kar malo razočaran nad to zaščito. Kar se tiče življenja ob avtocesti, še vedno ni prijetno.« Nam je pa zaupal, da imajo ograje tudi pozitivne učinke, bolj so zaščiteni pred izpušnimi emisijami, ter zaključil, da so ne nazadnje tudi vizualno bolj zaščiteni, saj pogled na avtomobile prav tako ni bil prijeten.

Dodatnih ograj ne bodo gradili
Še bolj nezadovoljni pa so na tistih območjih, kjer se je raven hrupa povišala. Na Dars so se tako že obrnili prebivalci Barjanske ceste. V svojem pismu so ocenili, da so zgrajene protihrupne ograje zmanjšale obremenitev s hrupom zgolj pri objektih, ki stojijo ob avtocesti, pri nekoliko bolj oddaljenih objektih pa naj bi novi ograji – skupaj z ograjo, ki stoji na nasprotnem voznem pasu – povzročali še več hrupa kot prej. »Manj hrupa imajo le tiste hiše, ki so najbližje avtocesti. Hiše, ki so oddaljene npr. 70 metrov, pa ga imajo še več. Hrup se zdaj vzdolž avtoceste akumulira in se na delu med obema odsekoma, kjer protihrupna ograja ni predvidena, v povečanem obsegu razprši, kar nekaterim hišam povzroča še več hrupa kot pred postavitvijo ograje,« so zapisali v pritožbi. Zato so Dars prosili za povezavo obeh zgrajenih protihrupnih ograj ter za dodatno, 100-metrsko podaljšanje krajše ograje. 
Z Darsa so stanovalcem sporočili, da so protihrupne ograje načrtovane v skladu s Študijo obremenitev s hrupom s predlogi protihrupnih ukrepov za AC Brezovica–Vrhnika, v kateri je ocenjena obremenitev s hrupom. Pravijo, da je za zaščito stanovanjskih objektov dimenzionirana ustrezna protihrupna zaščita. »Obe protihrupni ograji, dolžin 295 in 409 metrov, sta predvideni za zaščito dveh redko poseljenih območij razpršene poselitve, ki sta med seboj oddaljeni okoli 400 m. Glede na redko poseljenost območja povezava protihrupnih ograj na neposeljenem območju (cca. 120 m) in dodatno podaljšanje krajše ograje za 100 m, ki so ga predlagali, nista stroškovno smotrna.« Dodajajo, da je odboj hrupa z nasprotnega voznega pasu v največji meri preprečen, saj je protihrupna zaščita na tem območju izvedena v visokoabsorpcijski izvedbi. 
Prebivalci Barjanske ceste ne razumejo mačehovskega odnosa Darsa. Kot pravijo, ne razumejo, kako bo država upravičila evropska sredstva, če se stanje ni izboljšalo. »Naša država in Evropa k temu projektu prispevata milijone, da bi izboljšali življenje ljudem ob avtocesti, ki na ograje čakajo že vsaj 35 let. Nakar je ograja narejena, ljudje pa na podlagi tega, kar slišimo, ugotovimo, da se je stanje še poslabšalo.« Kot smo izvedeli, so pričakovali, da bodo učinkovitost projekta po zaključku preverili z meritvami hrupa in da investitorji ne bodo zadovoljni zgolj s tem, da so bile ograje zgrajene, ne glede na to, ali imajo učinek ali ne.
Dars tako na tem območju ne načrtuje dodatnih ukrepov protihrupne zaščite. Hkrati pa so poudarili, da je bilo v zadnjih letih na tem območju zgrajenih več novih stanovanjskih objektov, za katere so v skladu s predpisi o zaščiti pred hrupom v stavbah njihovi lastniki oziroma investitorji sami dolžni zagotoviti ustrezno zaščito bivalnih prostorov. »Želeli bi opozoriti na razpršeno poselitev ob avtocestah, ki velja za enega največjih problemov pri zagotavljanju zaščite pred hrupom, s tem so povezani izredno veliki stroški. Na področju prostorskega načrtovanja novih poselitvenih območij in novih stanovanjskih zgradb je stroka prostorskih načrtovalcev v zadnjih letih povsem odpovedala, saj se stanovanjski objekti načrtujejo na prav vseh območjih, brez razmisleka o ustreznosti teh površin glede na ravni hrupa ter glede na druge vplive na zdravje ljudi. Tudi sicer je razpršena poselitev in razpršena gradnja rakava rana slovenskega prostorskega načrtovanja, ki je ne znamo rešiti. Z vsakim novim sprejetim OPN tako širimo območja, ki bi jih glede na dejansko stanje v prostoru in okolju praviloma morali ukinjati oz. jih nameniti drugačnim dejavnostim,« so bili do razpršene gradnje v slovenskem prostoru kritični na Darsu. Tudi s tem pojasnilom se prebivalci Barjanske ne strinjajo. Ironično so ograje še najbolj zaščitile tiste objekte, ki so jih na tem območju gradili nazadnje. »Ob odprtini, kjer protihrupna ograja manjka, stoji hiša, ki je bila prva v ulici, njihova hiša je tukaj že 60 let in tudi ta na slabšem.«
Naj ob tem poudarimo, da protihrupnih ograj ne bodo gradili na vseh kritičnih območjih v Občini Log - Dragomer, nezaščiteni ostajajo prebivalci na Lukovici, ki živijo v bližini načrtovanega avtocestnega izvoza.

V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije veliko nejevolje zaradi videza protihrupnih ograj

V njihovem imenu je predsednica Nevenka Žvokelj pristojne pozvala, naj znova proučijo upravičenost oblike in višin protihrupnih ograj. V društvu so namreč prepričani, da so ograje ob štajerski in primorski avtocesti previsoke, pri njihovem načrtovanju pa naj ne bi upoštevali strokovnih priporočil. Tako so v Društvu krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) ocenili, da sta prostorska umestitev in oblikovanje predimenzioniranih protihrupnih ograj neprimerna z vidika vplivov na krajino, saj naj bi bistveno spreminjala prostorska razmerja in na daljših odsekih avtoceste popolnoma zapirala poglede v krajinski prostor. »Zgrajene ograje sicer varujejo okoliške prebivalce pred čezmernim hrupom, hkrati pa so moteče za prebivalce neposredno ob avtocesti zaradi zmanjšanja osončenja, predvsem v zimskem času. Pri nekaterih objektih ograje v višino segajo do venca hiš, te pa so od ograje oddaljene le deset metrov ali manj,« še ugotavljajo v društvu.
Na Darsu njihove očitke zavračajo in pravijo, da so pri projektu protihrupnih ograj, skladnem z uredbama in s študijo obremenitve s hrupom, sodelovali tudi fiziki, krajinski arhitekti in druga stroka. Dodajajo, da promet na avtocestah za prebivalce, ki živijo ob njih, predstavlja nenehno in zelo obremenjujočo motnjo. »Osnovni namen protihrupnih ograj je izboljšanje bivalnega prostora in varovanje zdravja prebivalcev v bližini avtoceste. Istočasno pa gradnja teh ograj omejuje poglede na širši obcestni prostor, ki sicer popestrijo vožnjo in nemalokrat prispevajo tudi k boljši orientaciji v prostoru. Pri tem pa ni velike razlike v kakovosti dojemanja okolice med protihrupnimi ograjami, ki so visoke 5 m, in ograjami, visokimi 7 m. Tudi 5 m visoke ograje namreč spadajo med visoke ograje in omejujejo pogled v širšo okolico.« 
Dodajajo, da protihrupne ograje gradijo na odsekih avtoceste, kjer je presežena mejna vrednost hrupne obremenjenosti na stanovanjskih objektih, zaradi hrupa, ki ga povzroča promet po avtocestah. Obenem so opozorili, da od leta 2005 tudi na starejših avtocestnih odsekih hrup na stanovanjskih objektih ne sme presegati mejnih ravni, in sicer 55 dB.

Izvedeli smo še, da je višina protihrupnih ograj odvisna od ravni hrupa, ki ga povzroča promet, od bližine stanovanjskih objektov ter od konfiguracije terena oziroma položaja objektov v prostoru. »Ob visokih ravneh hrupa in stanovanjskih objektih v neposredni bližini so za ustrezno zaščito potrebne visoke ograje in odseki, ob katerih se zdaj postavljajo najvišje protihrupne ograje, so med najbolj prometno obremenjenimi v Sloveniji,« so pojasnili na Darsu in dodali, da so bili ukrepi skrbno načrtovani ter da so za njihovo realizacijo izpeljali več dolgotrajnih postopkov načrtovanja in potrjevanja obsegov potrebne protihrupne zaščite. Naš sogovornik nam je še povedal, da je bistveno preuranjeno za ocene o videzu ograj, saj naj bi končen videz zgrajenih protihrupnih ograj dosegli šele po nekaj letih, ko bo nova zasaditev dosegla ustrezno velikost.
Na Darsu so bili kritični tudi do negativnega poročanja medijev o višini in videzu ograj: »Zavedati se je treba, da bodo z zaključkom gradnje protihrupnih ograj na aktualnih odsekih še vedno ob drugih odsekih avtocest živeli prebivalci v stavbah, ki bodo preobremenjene s hrupom. Z ustvarjanjem negativnega javnega mnenja o projektu, ki je namenjen izključno zaščiti prebivalcev, bomo upravljavci v prihodnje le še težje zagotovili realizacijo podobnih projektov. Škodo pa bodo pri tem utrpeli ljudje.«

V. Lovrenčič

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Log - Dragomer!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 1 komentarjev
Nada Matić
Nada Matić Se strinjam0 Se ne strinjam0
Poleg že omenjenih težav, je prav gotovo njihova velika pomanjkljivost začetek postavitve nekje na sredini naselja Lukovica. Kakšna bo usoda nekaj ležečih hiš tik ob avtocesti v naselju Lukovica?
Prav gotovo pa se mnogim postavlja vprašanje "neurejenega pasu" ob regionalni cesti LJ-Vrhnika na začetku Lukovice, brez ustreznega izhoda na regionalno cesto in nujno potrebnega prehoda za pešce.

28.03.2015 ob 8:23:39 Odgovor Prekliči
1 komentarjev
Stran