Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo postopno pooblačilo. Zjutraj bo marsikje megla ali nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
-2°C | 5°C
nedelja, 04.12.2016
-5°C | 3°C
ponedeljek, 05.12.2016
-3°C | 5°C
torek, 06.12.2016
-3°C | 8°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 6°C
Opozorila
Petek, 2.12.2016 ob 17h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
5°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Občinske

...


OBČINSKE

| |
29.09.2014      20:20
A A

»Nasledniku občino prepuščam s plusom na računu«


Mladen Sumina, osem let prvi mož Občine Log - Dragomer, se na letošnjih lokalnih volitvah ne bo več podal v boj za županski stolček. Ob zaključku dveh mandatov smo se z njim pogovorili o opravljenem delu, teži županovanja, kanalizaciji, njegovih pričakovanjih ter še o marsičem.


Deli:

Osem let ste bili na čelu Občine Log - Dragomer, se je težko posloviti od županovanja?

Ne. Teh osem let županovanja ima podlago v dvajsetletnem intenzivnem delu v nekdanji Krajevni skupnosti Dragomer - Lukovica, v štirih mandatih vodenja sveta krajevne skupnosti, mnogih uresničenih projektih in funkcijah v različnih krajevnih, občinskih in regionalnih organih ter društvih. Županovanje je bilo nadgradnja vsega tega. Na to sem ponosen in hkrati hvaležen vsem, ki so mi pri tem pomagali in me podpirali. Čas je za spremembe. Dostojno, ponosno in z veseljem prepuščam priložnosti novemu kadru.

 

Ob nastopu drugega mandata ste dejali, da boste večino težav v štirih letih rešili ter da želite dokončati začete projekte. Vam je uspelo?

Ne v celoti. Komu uspe uresničiti vse želje in zastavljene cilje v družinskem ali poslovnem okolju? Ne glede na dolgo politično in gospodarsko kilometrino, kot se temu reče, sem morda nekoliko naivno pričakoval, da je marsikaj možno uresničiti hitreje. Kdo si bi mislil, da lahko načrtovanje enega avtocestnega križišča traja dvanajst let, načrtovanje protihrupne zaščite štirinajst let, pločnikov osem let, kanalizacije šest let, in še bi lahko naštevali. Poleg tega imamo zakonodajo, ki si jo lahko razlaga vsak po svoje, pravosodje je neučinkovito ... V tem času so v Sloveniji delovale štiri vlade, na ministrstvih je bilo več menjav, tam mnogokrat nismo našli sogovornika itn.

 

Na katere projekte, ki vam jih je uspelo uresničiti v zadnjih dveh mandatih, ste najbolj ponosni?

Monumentalnih projektov in objektov nimamo in jih ne bomo imeli. Treba je preprosto skrbeti za okolje, tako da bodo ljudje zadovoljni in da bo omogočilo zadovoljevanje njihovih potreb. Veliko je bilo uspešno postorjenega. Če nam tedanja vlada ne bi vzela dobršnega dela proračunskih sredstev, bi lahko naredili bistveno več. Za povprečnega občana je marsikaj neopazno, a naslednji podatki govorijo sami zase. Med prvimi v Sloveniji smo občino popolnoma pokrili s širokopasovnim telekomunikacijskim omrežjem in prvi z optičnim omrežjem (Dragomer). Prvi v osrednjem delu Slovenije, kjer je obremenitev največja, smo z izgradnjo prizidka lahko v vrtec sprejeli vse otroke, prvi v Sloveniji smo začeli subvencionirati varstvo otrok, ki niso vključeni v programe vrtca. Skupaj z Borovnico in Vrhniko smo v Sloveniji najuspešnejši pri ločevanju odpadkov, bili smo druga najbolj zelena mala občina, bili smo gazela med občinami v Sloveniji, imamo zelo dobro organizirano in vodeno komunalno podjetje KP Vrhnika. Standard v osnovni šoli je zelo visok, društvi Korenjak in Žabice sta prepoznavni v svetovnem merilu, na nacionalni ravni so uspešni balinarji in nogometaši. Uspelo nam je ohraniti raven bivanjskega standarda, uspešno smo ukrepali ob stoletnih poplavah in žledu, nabavili smo tri vrhunsko opremljena vozila za potrebe zaščite in reševanja ter požarnega varstva. Za avtocestno križišče je bil sprejet državni prostorski načrt in pripravljajo se projekti za gradbeno dovoljenje, protihrupna zaščita se gradi, pločniki in kolesarska steza ob regionalni cesti prav tako, veliko je bilo postorjenega v obeh športnih parkih. Sanirale so se razmere okrog mežnarije v Dragomerju, za 900 tisoč evrov je bilo nakupljenih nepremičnin, ki so zdaj podlaga za najrazličnejše investicije in umeščanje potrebnih objektov. V celoti smo pripravili projekte za kanalizacijo in vodovod – visoka cona Lukovica, sprejeti so idejni projekti za zdravstveni in kulturni center.

 

Po sosednjih občinah hitijo graditi kanalizacijo. Tudi v vašem volilnem programu je bila priprava projektov preskrbe s pitno vodo ter projektov odvajanja odpadnih voda za pridobitev sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Projekte ste pripravili, sredstev pa niste dobili. Zakaj je uspelo »sosedom«, nam pa ne?

Sosedje so občine od nekdaj ali vsaj od leta 1994, mi pa od leta 2007. Leta 2007 se je Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda začel izvajati, mi smo pristopili k projektiranju v letu 2008. Poleg nas je še 31 drugih občin, ki jim ni uspelo pridobiti sredstev iz perspektive 2007–2013. V prvotnem operativnem programu je bila zajeta samo aglomeracija Dragomer. Koliko truda smo vložili, da smo v novelirani operativni program umestili še aglomeracijo Log, ki bi brez te umestitve ostala brez evropskih sredstev in kanalizacije, vemo v glavnem samo jaz in najožji sodelavci. Sledilo je projektiranje in sočasno pridobivanje služnosti, in zaradi nepridobljenih služnosti so se projekti medtem veliko spreminjali. Ko smo ugotovili, da bi nam kljub morebitni pridobitvi odločbe za kohezijska sredstva zmanjkalo časa za tehnično izvedbo projekta do leta 2015, sem se sprijaznil z dejstvom, da je projekt možno uresničiti le v perspektivi 2014–2020. Zavedati se moramo, da je treba ob kanalizaciji obnoviti vodovodno omrežje, zgraditi javno razsvetljavo in plinovodno omrežje ter vgraditi srednjenapetostno elektroomrežje. Sredstev, ki bi jih morala občina zagotoviti v obdobju do 2015, ni bilo mogoče zagotoviti. Izgradnja kanalizacije ni več problem, kohezijska sredstva bodo zagotovljena, težave bodo ob priključevanju – zaradi komunalnega prispevka in bistveno višjih zneskov na položnicah. Amortizacijski stroški novozgrajenega omrežja in čistilne naprave se bodo kazali na položnicah z bistveno višjimi zneski. Kaj se v tem pogledu po Sloveniji dogaja že zdaj, je razvidno iz medijev. Ljudje se upirajo novim dajatvam in višjim cenam. Škoda, da nam ni uspelo pridobiti kohezijskih sredstev za vodo – visoka cona Lukovica. Ta projekt bi z lahkoto uresničili v letu 2014.

 

Vam je žal za kakšno zamujeno priložnost, ali bi kaj naredili drugače?

Vedno bi bilo mogoče zadeve kako drugače opraviti, vendar gledam vedno samo naprej in gradim na izkušnjah.

 

Oba mandata sta bila pestra; ne samo na političnem parketu, za to je poskrbela tudi narava, ki nam ni prizanašala. Se strinjate?

Absolutno. V tem obdobju smo doživeli dve nesreči s stoletno povratno dobo, katastrofalno poplavo leta 2010 in letos žled. Imamo dve izjemni prostovoljni gasilski društvi, Log ter Dragomer - Lukovico, ki sta steber zaščite in reševanja. Velika vlaganja občine v to področje se obrestujejo z veliko učinkovitostjo ekip in opreme ter karseda majhnimi posledicami za ljudi in objekte. Štab civilne zaščite, ki sem mu osebno poveljeval, in vse preostale strukture znotraj sistema ZiR so vedno delovali brezhibno.

 

Kaj pa na političnem parketu? Tudi tu so se odnosi na trenutke precej zaostrili ...

Res je. V vaško okolje se prenašajo manire iz parlamenta. Še najbolj pestro je bilo v odnosu do nadzornega odbora. Imeli so 25 sej. To je verjetno rekord v Sloveniji. Opravili so zajeten kup pregledov in vzeli občinski upravi in občinskemu svetu veliko dragocenega delovnega časa brez posebnega javnega učinka. Pričakovanja nekaterih, da bodo odkrili kupe nezakonitosti, se niso uresničila. V tem pogledu niso našli ničesar in tudi niso mogli najti. Nekaj poročil o pregledih je bilo korektnih, nekaj izrazito politikantskih. Kako je bil voden nadzorni odbor, kaže podatek, da so trije člani, vrhunski finančni strokovnjaki, odstopili, ker niso videli smisla v takšnem načinu vodenja in delovanja NO. V sosednjih občinah, ki jih pokriva Naš časopis, glede na pisanja nekaterih naših občanov porogljivo pravijo, da Log-Dragomerčani nismo »gladki«. Nekateri od teh so se šli bitke in vojne, tako so med seboj komunicirali. V bitkah in vojnah se v glavnem ruši. Nekateri to hočejo. Ali je to interes naših občanov, prebivalcev občine z najboljšo intelektualno in socialno strukturo v Sloveniji?

 

Je bilo delo težje v prvem ali v drugem mandatu?

Vsekakor je bilo težje v drugem mandatu. V prvem mandatu je imela LiDLL – Lista za Dragomer, Log in Lukovico, iz katere tudi sam prihajam, absolutno večino v občinskem svetu. Če takratna županova opcija ne bi imela večine, si ne predstavljam, kako bi izpeljali delitveno bilanco z Vrhniko. Brez delitvene bilance ne bi bilo proračuna, celovito konstituiranje občine bi zahtevalo bistveno več časa in naporov. V drugem mandatu, ko nisem imel deklarirane večine v občinskem svetu, se je močno zapletalo pri zadevah, ki jih rešujemo skupaj z drugima dvema občinama, Vrhniko in Borovnico. Znani so zapleti okrog Odloka o Komunalnem podjetju Vrhnika, imenovanju direktorja in nadzornega sveta v istem. Pa zapleti pri imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika, ko opozicija (naj jo tako imenujem, čeprav je formalno ni bilo in je nisem jemal kot opozicijo) ni bila zmožna prisluhniti mnenju župana – takrat sem natančno povedal, da je moje mnenje k imenovanju tedanjega direktorja za ponovni mandat negativno, ker je protipravno odtujil 160 tisoč evrov. Opozicija je imenovanje kljub temu gladko podprla. Čez čas se je, z odločitvami različnih sodišč, izkazalo, da so bila moja stališča prava ter pravno in moralno-etično korektna. Bili so še kakšni taki primeri. Včasih sem dobil občutek, da nekateri ne razumejo glasu volivca, da so izvoljeni za ustvarjanje, ne rušenje. Kljub omenjenemu je treba poudariti, da je bilo 95 odstotkov županovih predlogov večinsko sprejetih, kar si štejem v dobro, vsem članicam in članom občinskega sveta, predvsem predsednikom delovnih teles, pa izrekam zahvalo.  

 

Je bila ustanovitev samostojne občine Log - Dragomer prava poteza?

To je že bila prava poteza. Sicer ne vemo, kako bi se zadeve reševale, če bi bili še pod Vrhniko. Morda bi vse zgoraj našteto dosegli tudi z njimi, vendar tega upanja na podlagi izkušenj iz preteklosti ni bilo. Za Dragomer in Lukovico lahko ugotovimo, da od leta 1989 do 2000 ni bilo v investicije vloženo nič ali skoraj nič. Z mojim ponovnim prihodom na funkcijo predsednika krajevne skupnosti in ustrezno aktivnostjo sveta KS je vrhniška občina sovlagala v nadgradnjo Doma krajanov in zgradil se je prizidek k šoli, kar je glede na takratni način financiranja občin bistveno premalo. Je pa treba poudariti, da je sodelovanje z občinama Borovnica in Vrhnika (območje prvotne občine Vrhnika), s katerima si delimo nekaj javnih služb in organov, zdaj izjemno dobro in uspešno.

Odkar smo samostojna občina, so se vzpostavili izjemno dobri odnosi in sodelovanje med vsemi krajevnimi društvi in tudi v vseh drugih oblikah druženja znotraj občine. Občasno se pojavi kakšno pisanje, s katerim se spodbujajo medkrajevne napetosti, eno smo brali denimo v prejšnji številki Našega časopisa. Samo dve možnosti sta: ali prijazno sobivanje ali pa v doglednem času ne bo lastne občine.

 

Ob občinskem prazniku ste med drugim dejali, da ste zaradi svoje funkcije izgubili kar nekaj prijateljev. Vam je žal, da ste se sploh podali na to pot?

Ne, ni mi žal.  Bila je prijetna izkušnja. Prijatelji bodo morali razumeti, da je tu najprej javni interes in nato zasebni ter da je za sleherni ukrep treba spoštovati ustrezne zakonske postopke. Od teh načel nisem odstopal niti za ceno kakšnega prijateljstva.

 

Kaj kot občan pričakujete od svojega naslednika?

Najprej pričakujem, da bodo volivci izvolili kandidata, ki je v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju ugledna osebnost, brez slehernih madežev iz preteklosti, z menedžerskimi in voditeljskimi sposobnostmi. Dolgoletno poznavanje okolja in ljudi naj bo njegova prednost. Pričakujem, da bo delal »pošteno, preudarno in vztrajno«, kar je moto LiDLL.

 

In še za konec, kakšno zapuščino puščate svojemu nasledniku?

Nasledniku prepuščam občino, ki ni zadolžena, s plusom na računu in z nekaterimi projekti, ki se še gradbeno izvajajo. Za vse ključne manjkajoče projekte so že pripravljene podlage in tudi pretežno sprejete konkretne odločitve. Le še finančna sredstva so tista, ki lahko narekujejo realizacijo. Vsakodnevnim težavam se sam nisem mogel izogniti, spremljale bodo tudi naslednika. Želim mu veliko uspeha.

 

Vesna Lovrenčič





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Log - Dragomer!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!