Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 07.12.2016

jasno
Ponoči bo delno jasno, na jugu pa bo še zmerno do pretežno oblačno.
-2°C | 3°C
četrtek, 08.12.2016
-3°C | 9°C
petek, 09.12.2016
-3°C | 9°C
sobota, 10.12.2016
-4°C | 9°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
3°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice

O vprašljivosti zakonitosti ukinitve statusa ......


NOVICE

| |
30.08.2016      8:06
A A

O vprašljivosti zakonitosti ukinitve statusa grajenega javnega dobra občinskih športnih igrišč



Deli:

 

Občinski svetniki smo prejeli sestavek avtorja Stanislava Plevnika, ki razumljivo povzema bistvo problema, zato ga kot ključni del sestavka v celoti citiram:

»Vprašljivost zakonitosti ukinitve statusa grajenega javnega dobra

Občinska uprava (OU) je na seji občinskega sveta, dne 7. junija 2016, na kateri sem bil prisoten, predlagala, da se na občinskih igriščih ukine status grajenega javnega dobra z naslednjim sklepom:

»Status grajenega javnega dobra se ukinja zato, ker je dejanska raba predmetnih nepremičnin oddaja ali uporaba, zato predmetne površine ne smejo več biti grajeno javno dobro in zato se na podlagi drugega odstavka 23. člena ZGO ukinja status grajenega javnega dobra v lasti Občine Log - Dragomer in bo tudi v bodoče tako.«

Nasprotniki tega predloga sklepa so sejo zapustili, zato je bila zaradi nesklepčnosti seja zaključena.

Utemeljitev nezakonitosti ukinitve grajenega javnega dobra:

Ko je nekemu javnemu športnemu objektu, v našem primeru igriščem, na podlagi 2. in 21. člena ZGO-1 dodeljen status grajenega javnega dobra, ki ščiti splošno rabo kot eno od ključnih pravic občanov, je občina kot lastnik teh igrišč po 22.členu ZGO-1 dolžna ta igrišča vzdrževati in jim omogočati splošno rabo, obenem pa ta igrišča ne morejo biti prodana ali priposestvovana.

Ukinitev grajenega javnega dobra je možna le pod naslednjimi pogoji:

  1. Pogoj ukinitve: če objekt ne služi več namenu (športu in splošni rabi), zaradi katerega mu je bil dodeljen ta status (drugi odstavek, 23. člen ZGO-1). V našem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker obstaja dovolj uporabnikov, ki imajo interes uporabljati igrišča v splošni rabi.
  2. Pogoj ukinitve: če je objekt uničen in ga ni mogoče obnoviti in mu je zato onemogočena splošna raba (četrti odstavek, 23. člen ZGO-1). V našem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker objekti niso uničeni.
  3. Pogoj ukinitve: če se zgradi nadomestni objekt, ki pridobi ta status z enakim namenom splošne rabe (četrti odstavek, 23. člen ZGO-1). V našem primeru ta pogoj ni izpolnjen, ker nismo zgradili takšnih nadomestnih objektov.

Glede na zgoraj navedeno, v našem primeru, statusov javnega dobra ni mogoče ukiniti, ker ni zadovoljen niti eden od pogojev, ki jih določa zakon. Predlagana ukinitev bi bila zato po mojem mnenju nezakonita.

Zato je tudi utemeljitev, ki jo je v prid ukinitve javnega dobra navajala OU, povsem napačna. OU je namreč trdila,  da dajanje teh igrišč v najem športnim društvom ni zakonito in da je to podlaga za ukinitev statusa grajenega javnega dobra. Nezakonitost dajanja v najem, ki v zakonu ni omenjena, tudi, če bi bila resnična, ne ustvarja pogoja za ukinitev, saj je OU po zakonu dolžna za igrišča s tem statusom skrbeti sama.

Trditev OU, da je občina slab vzdrževalec in da zato ne more vzdrževati javnega dobra, ni smiselna, saj je občina z ustanovitvijo javnega dobra sprejela zakonsko obvezo vzdrževanja. Ko je enkrat status javnega dobra dodeljen, ga ni več mogoče zakonito ukiniti, dokler so zakonski pogoji za vzdrževanje tega statusa zadovoljeni.

Poleg tega pa ima OU tudi možnost dati športnemu društvu posebno pravico do uporabe igrišč z ustanovitvijo stavbne pravice, če (pod pogojem da) se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra (265. člen SPZ). «

Zapisanemu skoraj ni kaj dodati. Mislim, da ni dvoma, da morajo Občinski svet in župan stremeti k sprejemanju takšnih sklepov občinskega sveta katerih izvršitev bo zakonita. Morda bi še dodal, da ne smemo spregledati dejstva, da mora občina upravljati z igrišči, ki imajo status grajenega javnega dobra tako, da je uporaba le teh za občane čim cenejša. Ta dolžnost ima višjo prioriteto kot dolžnost dobrega gospodarjenja občine, še posebej, ker država občino subvencionira z neplačevanjem davka za igrišča s statusom javnega dobra.  Stremljenje k dobičku je v nasprotju s stremljenjem po splošni rabi igrišč, dostopnih društvom in občanom, ki na njih izvajajo predvidene dejavnosti.

Osnutek novega zakona o športu, ki naj bi bil sprejet še letos določa, da lahko upravljalec športnih objektov s statusom grajenega javnega dobra  te objekte oddaja v najem in da poleg občine lahko z njimi upravljal tudi športno društvo. Zato je v tem trenutku potrebno vsako razpravo o ukinitvi javnega dobra ustaviti do sprejetja tega zakona.

 

 

Ivan Klenovšek, občinski svetnik NLRO, Dragomer

 

 

PRILOGA – citirani zakonski členi, razen 21. člena, ki za razumevanje problematike ni bistven

Zakon o graditvi objektov  ZGO-1

2. člen

(pomen izrazov)

2. grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi;

2.2. grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno;

22. člen

(posledice pridobitve statusa grajenega javnega dobra)

(1) Objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, mora njegov lastnik oziroma upravljalec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom.

(2) Na objektu oziroma njegovem delu, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ni mogoče pridobiti lastninske ali kakšne druge stvarne pravice s priposestvovanjem, prav tako pa ne more biti predmet izvršbe.

23. člen

(pogoji za ukinitev statusa grajenega javnega dobra)

(1) Objektu oziroma delu objekta, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena, se takšen status lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je status podelil.

(2) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena obrazložitev nameravanega odvzema statusa grajenega javnega dobra in dokazilo, da nepremičnina oziroma njen del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen status.

(3) Ko postane odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra pravnomočna, jo pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige izbriše zaznambo o javnem dobru.

(4) Status grajenega javnega dobra lahko preneha tudi, če je objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, v celoti uničen in ga ni mogoče obnoviti in je zato onemogočena njegova splošna raba ali pa, če se zgradi drug objekt, ki pridobi status grajenega javnega dobra z enakim namenom splošne rabe, kot ga ima sedanji objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen takšen status in se ga zato lahko opusti. V takšnem primeru Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prvega odstavka tega člena na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan, če je takšni zahtevi priložen zemljiško katastrski načrt, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi, iz katerega izhaja, da objekta ni več.

Stvarnopravni zakonik (SPZ)

Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe

265. člen

Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Log - Dragomer!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!