Robustno je lahko tudi lepo. To s svojo znamko nakita Sumina Jewellery, ki je luč sveta ugledala na začetku letošnjega leta, dokazuje oblikovalka Barbara Nardoni iz Dragomerja. Kolekcija njenega nakita je združila zgodbi dveh družin z zgodovino, tradicijo in znanjem. Kot pravi oblikovalka, je to zgodba o iskanju novih poslovnih poti, idej in priložnosti. V teh prazničnih dneh si nakit lahko ogledate ali pa ga kupite tudi v njenem ateljeju v Sinji Gorici.
Robustni vijaki niso le vezni elementi, oblikovalka Barbara Nardoni je te navidez preproste izdelke uporabila v svoji kolekciji Sumina Jewellery, s katero je dokazala, da se tudi popolnoma različna svetova odlično ujameta. Vijaki imajo v njeni kolekciji estetsko funkcijo. Njen nakit je trajnostno naravnan, kar ni izraženo samo z reciklažo odpadnih vijakov, ampak predvsem z estetsko, simbolno in eterično vrednostjo. »Trajnostno naravnanost poudarjam z vidika višjih vrednot in ciljev posameznika, ki veliko da na svoj osebni in duhovni razvoj s tem da s svojimi dejanji in notranjim mirom širi višje vrednote na rodove, ki prihajajo,« nam je povedala oblikovalka, ki je dodala, da naj bi njen nakit posameznike spodbudil, da začnejo iskati svoj notranji mir, hkrati pa jim to tudi ponuja. »Že sam oblikovalski proces izdelave temelji na meditativnem ustvarjanju, ki zahteva mir, zbranost in ljubezen do izdelka. Energija se tako širi na nosilca.« Njen nakit je unikaten in je v večji meri izdelan iz nerjavečega jekla, epoksi smole in tehnike makrame.
Zgodba o njenem nakitu je zgodba, ki združuje dve družini, Nardoni in Sumina. Združuje znanje, tradicijo in zgodovino obeh družin. »Moj dedek, Julij Nardoni, je bil mojster kovaštva. Ko je bil med 2. svetovno vojno zaprt v koncetracijskem taborišču Mauthausen, mu je to znanje rešilo življenje. Delavnica z nakovali in razgretim ogljem, kjer se je žarilo železo, je nudila toploto, ki ga je ohranjala pri življenju. Tudi po vojni je ostal v tem poklicu, prav tako po upokojitvi, ko je vsakodnevno ustvarjal v svoji domači delavnici,« pravi oblikovalka, ki je svojega dedka opazovala pri delu. Druga zgodba je zgodba o družini Sumina, ki že dobra tri desetletja izdeluje vijake. »Nekega zimskega dne sem spoznala fanta, ki je kasneje postal moj mož. Ob neki priložnosti mi je povedal, da imajo družinsko podjetje in izdelujejo vijake. Takrat mi to ni pomenilo veliko,« je povedala Barbara Nardoni, ki danes na vijake gleda s popolnoma drugega zornega kota. Trajnostno naravnanost oblikovalke smo pred leti lahko spoznali tudi v njenem projektu Razigrani stolčki, v okviru katerega je Nardonijeva v sodelovanju s KUD Kosec vodila delavnico, na kateri so udeleženci odrabljenim stolčkom vdahnili novo podobo. Takrat je petnajst občanov in tretješolcev ustvarilo 25 stolčkov, med njimi dve svetilki in eno didaktično igro. Z organizacijo delavnice je oblikovalka v ljudeh želela zbuditi ekološko zavest in jim prikazati, da je možno stare predmete spraviti v ponoven obtok in jim znova vdahniti življenje.
Zgodba o njenem nakitu je zgodba, ki združuje dve družini, Nardoni in Sumina. Združuje znanje, tradicijo in zgodovino obeh družin. »Moj dedek, Julij Nardoni, je bil mojster kovaštva. Ko je bil med 2. svetovno vojno zaprt v koncetracijskem taborišču Mauthausen, mu je to znanje rešilo življenje. Delavnica z nakovali in razgretim ogljem, kjer se je žarilo železo, je nudila toploto, ki ga je ohranjala pri življenju. Tudi po vojni je ostal v tem poklicu, prav tako po upokojitvi, ko je vsakodnevno ustvarjal v svoji domači delavnici,« pravi oblikovalka, ki je svojega dedka opazovala pri delu. Druga zgodba je zgodba o družini Sumina, ki že dobra tri desetletja izdeluje vijake. »Nekega zimskega dne sem spoznala fanta, ki je kasneje postal moj mož. Ob neki priložnosti mi je povedal, da imajo družinsko podjetje in izdelujejo vijake. Takrat mi to ni pomenilo veliko,« je povedala Barbara Nardoni, ki danes na vijake gleda s popolnoma drugega zornega kota. Trajnostno naravnanost oblikovalke smo pred leti lahko spoznali tudi v njenem projektu Razigrani stolčki, v okviru katerega je Nardonijeva v sodelovanju s KUD Kosec vodila delavnico, na kateri so udeleženci odrabljenim stolčkom vdahnili novo podobo. Takrat je petnajst občanov in tretješolcev ustvarilo 25 stolčkov, med njimi dve svetilki in eno didaktično igro. Z organizacijo delavnice je oblikovalka v ljudeh želela zbuditi ekološko zavest in jim prikazati, da je možno stare predmete spraviti v ponoven obtok in jim znova vdahniti življenje.
V. L.
Foto: Barbara Nardoni
